Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIV (908)

1.      sív  -a -o stil. -ó prid. (ȋ í) 1. ki je take barve kot pepel: gost siv dim; sivi lasje; siva megla; vojaki v sivih uniformah; ima sive oči; nebo je bilo sivo; siv v obraz; pepelnato, prsteno, srebrno, svinčeno siv; siv kot golob / v ljudski pesmi siva skala / sivo jesensko jutro / siva barva // ki ima lase take barve: siv starček; je še mlad, toda že siv / ekspr. takrat boš imel že sive lase boš že star; v kratkem času je postal siv je osivel; njegova siva glava je vzbujala spoštovanje njegovi sivi lasje kot znamenje starosti; ekspr. še v sivi starosti dela v visoki starosti 2. ekspr. ki je brez posebnosti, neizrazit in deluje zato pusto, dolgočasno: reportažno siv stil / sivo, prazno življenje / siva vsakdanjost / prikazovati kaj v sivih barvah // za človeka neprijeten, dolgočasen: to so bili zanj sivi dnevi / sive, melanholične misli / svojo prihodnost vidi precej sivo ● ekspr. zaradi tega si ne delaj sivih las ne bodi v skrbeh, ne skrbi; ekspr. bilo je v sivi davnini pred zelo dolgim časom, zdavnaj; ekspr. siva eminenca kdor prikrit, iz ozadja odloča o vsem pomembnem ◊ agr. siva plesen glivična bolezen, ki se kaže kot sivkasta prevleka na zelenih delih rastline; anat. (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; siva živčna snov; bot. siva jelša jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; siva mušnica lističasta, mušnici podobna goba, Amanita rubescens; siva grozdna plesen glivica, ki povzroča bolezen dozorevajočih jagod vinske trte, Sclerotinia fuckeliana; geogr. Siva Istra srednja Istra, za katero je značilen fliš; med., vet. siva mrena očesna bolezen, pri kateri postane leča motna; metal. sivi grodelj grodelj s sivo prelomno ploskvijo; petr. sivi peščenjak; zool. sivi medved grizli; siva kuščarica martinček; siva penica penica rdečkasto rjavkaste barve s sivo kapico na glavi, Sylvia communis; siva podgana; siva veverica veverica z velikimi ušesi in širokim repom z belo liso na koncu, po izvoru iz Severne Amerike, Sciurus carolinensis; siva vrana kavka; siva žolna manjša siva ptica s črno progo pod kljunom; pivka sívo prisl.: sivo se oblačiti; sivo bled obraz; sivo popleskane stene / piše se narazen ali skupaj: sivo lisast ali sivolisast; sivo moder; sivo zelen; sam.: moški v sivem sivo oblečen; okras v rjavem in sivem ♪
2.      šív  -a m (ȋ) 1. mesto, kjer so sešiti deli združeni: vzorec je na šivu prekinjen / razparati po šivu // nit, ki združuje sešite dele blaga, usnja: šivi preozke obleke pokajo, popuščajo, se trgajo; šiv je trden // med. nit, ki se uporablja za šivanje telesnih tkiv: svileni šivi / s šestimi šivi so mu zašili rano / po operaciji pobrati šive 2. (s šivalnim strojem) narejena vrsta sledečih si vbodov: ta šiv je enakomeren; hrbtni, ramenski šiv; (vidni) šiv na robu ovratnika / krpala je s kratkimi šivi vbodi 3. navadno s prilastkom mesto, kjer se v črti stikajo, spajajo deli česa: na škatli so vidni šivi, kjer je zlepljena / ekspr. v pravljici so opazni šivi med posameznimi zgodbami neizdelani prehodi // med. mesto, kjer se v cikcakasti črti stikata lobanjski kosti: čelni šiv; zatilnični šiv ◊ bot. šiv mesto, kjer se zraščajo robovi plodnih listov; min. dvojčični šiv ravnina, v kateri se dva kristala med seboj zraščata; obrt. okrasni šiv ♪
3.      sívček  -čka m (ȋ) ekspr. 1. siva žival, navadno osel: iz hleva je pripeljal sivčka; trmast sivček / sivček osliček 2. moški, ki ima sive lase, navadno star: dedek je bil suh sivček / zdaj sta oba že sivčka osivela, stara ◊ lov. izrastek na rogu; parožek ♪
4.      sívec  -vca m (ȋ) 1. siva žival, navadno vol: voz sta vlekla močna sivca; sivec in plavec / vol sivec ♦ vet. jabolčasti sivec konj sive barve z večjimi temnejšimi okroglimi pegami po telesu 2. nav. slabš. sivolas moški, navadno star: sivec mu je dajal nauke; onemogli sivec / star sivec ● knjiž., ekspr. na nebu je bil težek sivec siv oblak ♪
5.      síven  -vna -o prid. (í ȋ) nar. 1. navadno v povedni rabi nadležen, nasilen (pri prošnji, zahtevi): ne bodite tako sivni, saj boste dobili 2. nasiten, redilen: sivna jed ♪
6.      sivênje  -a s (é) glagolnik od siveti ali siviti: sivenje las / sivenje neba ♪
7.      sivéti  -ím nedov. (ẹ́ í) postajati siv: lasje mu sivijo / nebo sivi / njegov obraz je sivel, ko je tako govoril / mož že začenja siveti // knjiž. sivo se odražati, kazati: v daljavi sivijo gore sivèč -éča -e: siveči lasje; siveča brada ♪
8.      sivíca  -e ž (í) petr. sivkasto zelena glina s piritom ♪
9.      sivína  -e ž (í) 1. lastnost sivega, siva barva: sivina neba, oči / sivina jesenskih, zimskih dni / ekspr. sivina življenja / ekspr. sivina misli 2. kar je sivo sploh: lasje so že pomešani s sivino / oblečen je bil v sivino v sivo obleko ♦ anat. siva živčna snov v osrednjem živčevju ♪
10.      sivíti  -ím nedov. (ȋ í) knjiž. delati kaj sivo: megla sivi dan / otroci mu sivijo lase mu povzročajo velike skrbi sivíti se sivo se odražati, kazati: na severni strani se sivijo gore ♪
11.      sívka  -e ž (ȋ) 1. siva žival, navadno krava: sivka se pase na travniku; sivka in rjavka ♦ čeb. kranjska čebela; zool. divja raca sivkaste barve z modrikastim pasom preko kljuna, Aythya ferina 2. zelo dišeča divja ali gojena rastlina z dlakavimi listi in modrimi cveti v socvetjih: cvetoča sivka; šopi sivke / dati sivko med perilo; diši po sivki 3. bot. užitna goba s temno sivim klobukom in bledo rumenim betom; zimska kolobarnica: nabirati jurčke in sivke ♪
12.      sívkast  -a -o prid. (ȋ) ki ni popolnoma siv: sivkast dim; sivkasti lasje; nebo je sivkasto; vodeno sivkast / perilo je še sivkasto, ker ni dobro oprano / sivkasta barva sívkasto prisl.: sivkasto bel ali sivkastobel obraz ♪
13.      sívkin  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na sivka 2: vijoličast sivkin cvet; sivkin vonj / čepica sivkine barve sivo vijoličaste barve; uporabljala je dišeče milo in sivkino vodo kolonjsko vodo s sivkinim oljem; sivkino olje eterično olje, pridobljeno iz sivkinih cvetov ♪
14.      sívko  -a m (ȋ) ekspr. osel: naložiti sivku vreče ♪
15.      sívkov  -a -o prid. (ȋ) sivkin: sivkovi cveti / sivkovo olje ♪
16.      sivo... ¹ prvi del zloženk nanašajoč se na siv: sivodlak, sivolasec, sivorep ♪
17.      sivo... ² prvi del zloženk, kakor sivolisast, sivorjav ipd., gl. siv ♪
18.      sivobrád  in sivobràd -áda -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sivo brado: star sivobrad mož ♪
19.      sivobrádec  -dca m (ȃ) ekspr. kdor ima sivo brado: njen mož je šestdesetleten sivobradec ♪
20.      sivodlák  in sivodlàk -áka -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sivo dlako: sivodlak konj; sivodlaka miš ♪
21.      sivoglàv  in sivogláv -áva -o prid. (ȁ á; ȃ) ki ima sivo glavo: sivoglava mačka / sivoglav starček sivolas ◊ zool. sivoglava penica penica, katere petje je podobno klopotanju mlinskih koles, Sylvia curruca ♪
22.      sivolás  in sivolàs -ása -o prid. (ȃ; ȁ á) ki ima sive lase: sivolas starček; je že sivolasa ♪
23.      sivolásec  -sca m (ȃ) kdor ima sive lase: revno oblečen sivolasec; starec sivolasec ♪
24.      sivoók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sive oči: sivook deček ♪
25.      sivór  -ja m (ọ̑) star. sivolas, navadno star moški: vrata mu je odprl dobrodušen sivor // siva žival, navadno volk: sivor je raztrgal ovco ♪

1 26 51 76 101 126 151 176 201 226