Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIV (309-333)


  1.      kít 1 -a m (ȋ) največji, ribi podoben morski sesalec z vretenastim telesom in zakrnelimi zadnjimi končinami: zadeti kita s harpuno / lov na kite ♦ zool. brezzobi kiti ki imajo namesto zob dve vrsti poroženelih kožnih gub, Mystacoceti; grenlandski kit ki ima belkasto sivo progo na korenu repa, Balaena mysticetus ♪
  2.      klečévje  -a s (ẹ̑) več kleči, kleči: videlo se je le sivo klečevje ♪
  3.      klenìč  -íča m (ȉ í) zool. manjša sladkovodna riba s temno sivo liso na bokih, Leuciscus leuciscus ♪
  4.      klobučárstvo  -a s (ȃ) klobučarska obrt: pomen šivalnega stroja za šiviljstvo, krojaštvo, klobučarstvo / preživlja se s klobučarstvom z opravljanjem klobučarskega poklica ♪
  5.      klobúček  -čka m (ū) manjšalnica od klobuk: na glavo si je dala klobuček; ima črn klobuček / jurčki s sivimi klobučki ♪
  6.      kóbalt  -a m (ọ̑) kem. zelo trda, magnetna težka kovina sive barve, element Co: bogata nahajališča kobalta ♪
  7.      kodélja  -e ž (ẹ̑) v šop zvito očiščeno predivo za ročno predenje: na preslico je nataknila novo kodeljo; puliti laneno predivo iz kodelje; razkuštrana glava, podobna veliki kodelji; pren., ekspr. njegov obraz je bil ogromna kodelja sivih kocin ♦ tekst. preja iz kratkih konopljenih izčesanih vlaken ♪
  8.      kokóška  -e ž (ọ̑) manjšalnica od kokoš: petelinček in kokoška / ljubk. zelo je skrbela za svoje kokoške kokoši ♦ zool. vodna kokoška srednje velika vodna ptica sive barve s črno glavo in črnim vratom; črna liska ♪
  9.      kolorádski  -a -o prid. (ȃ) v zvezah: vrtn. koloradska jelka iglasto parkovno drevo z dolgimi, sivo modrimi iglicami, Abies concolor; zool. koloradski hrošč hrošč z rumenimi in črnimi progami na sprednjih krilih, katerega ličinke uničujejo krompirjevo listje, Leptinotarsa decemlineata ♪
  10.      kombinírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je kaj skupaj tako, da tvori celoto; sestavljati, združevati: pri gradnji hiše je kombiniral les in kamen; v repertoarju kombinirajo klasična dela z modernimi / sive športne hlače kombinira s karirastim jopičem oblači, nosi skupaj / barve zna lepo kombinirati // sestavljati, delati: iz starih igrač kombinira nove 2. nav. ekspr. izbirati in združevati več možnosti za rešitev česa: kombinira na vse načine, izhoda pa ne najde / kombiniral je, kako bi denar najkoristneje uporabil razmišljal, preudarjal / o tem ne vedo nič gotovega, samo kombinirajo ugibajo, domnevajo kombiníran -a -o 1. deležnik od kombinirati: lepo kombinirane barve 2. narejen tako, da se lahko uporablja za različne namene, opravljanje različnih del: radio, kombiniran z gramofonom / kombinirana proizvodnja električne in toplotne energije / kombinirani otroški voziček otroški voziček s pripravama ali za ležanje ali za sedenje; kombinirane klešče klešče s ploščatimi in nekoliko priostrenimi čeljustmi; kombinirano škropljenje sadnega drevja škropljenje proti več škodljivcem hkrati ◊ agr. kombinirano gnojilo gnojilo, ki vsebuje več hranilnih elementov; farm. kombinirani prašek zdravilo proti glavobolu, ki sestoji iz različnih zdravilnih praškov; navt. kombinirana ladja ladja, ki ima ob bokih vgrajene tanke za tekoči, v sredini pa skladišča za razsuti tovor; šol. kombinirani oddelek oddelek, v katerem so učenci dveh ali več razredov, letnikov; kombinirani pouk pouk dveh ali več razredov hkrati z izmeničnim posrednim in neposrednim poučevanjem posameznega razreda ali več razredov ♪
  11.      kompákten  -tna -o prid., kompáktnejši (ȃ) 1. ki sestoji iz trdno sprijete snovi, gost: razmočena snov je manj kompaktna / kompaktna zgradba zemlje / kompaktno tekstilno blago trdno, močno 2. ki je enakih, istovrstnih sestavin; enovit, enoten: dežela je nacionalno popolnoma kompaktna / kompaktna poseljenost s kmečkim prebivalstvom / gradijo kompaktna naselja strnjena, zaključena 3. publ. nerazcepljen, enoten: impresionisti so nastopili kot kompaktna skupina / razbiti kompaktno večino stranke 4. knjiž. zgoščen, jedrnat: kompakten tekst; kompaktna epska pripoved ◊ anat. kompaktno kostno tkivo; les. kompaktni les les, ki ni bil poprej razčlenjen in potem umetno sestavljen; masivni les kompáktno prisl.: skupina vozi kompaktno; kompaktno naseljeno prebivalstvo ♪
  12.      končína  -e ž (í) 1. nav. mn., anat. del telesa, ki se uporablja za premikanje ali prijemanje: končine so poškodovane; členaste končine členonožcev; krt ima lopataste končine; sprednje, zadnje končine / spodnja končina noga; zgornja končina roka; končine pri človeku udi 2. redko končni del, konec: končino sukanca je približala šivankinemu ušesu; šilasta končina lakastega čeveljčka / zagledali so končino Južne Amerike ◊ strojn. končina vijaka del vijaka, na katerem se začenja navoj; zool. grabežna končina vsaka od dveh sprednjih nog, s katerima bogomolka grabi plen ♪
  13.      kônec 2 -nca m (ó) nar. sukanec: vdeti konec v šivanko ♪
  14.      koníca  -e ž (í) 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico; puščična, šivankina konica; ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike // končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov // tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico ♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost; prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice // navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek ♪
  15.      konôpnica  -e ž (ȏ) 1. zool. sivo rjavkasta divja raca z rumenim kljunom, Anas strepera: dolgorepka in konopnica 2. bot. gozdna rastlina z belimi, rumenkastimi, rdečimi cveti v grozdih, Dentaria: brstična konopnica ♪
  16.      konstrúkcija  -e ž (ú) 1. kar nosi, podpira, povezuje stavbo, objekt: postaviti konstrukcijo; betonska, lesena konstrukcija; lita, varjena konstrukcija; konstrukcija iz aluminija / namestitev nove strešne konstrukcije; ob potresu je bila poškodovana tudi stropna konstrukcija / z oslabljenim pomenom mostna konstrukcija most 2. redko stavba, objekt: lesene konstrukcije ob cesti 3. uresničitev svojih (izvirnih) zamisli, zlasti na področju tehnike: konstrukcija letala, stroja mu je uspela / gred se je zvila zaradi napake v konstrukciji // s prilastkom način, tehnična izvedba take uresničitve: letalo nove konstrukcije / narejen je v solidni konstrukciji 4. knjiž. zgradba, ustroj, kompozicija: podobno konstrukcijo imajo tudi Shakespearove drame; neslovenska konstrukcija stavkov / poznati konstrukcijo telesa / njegovi junaki so zgolj abstraktne, umetne konstrukcije tvorbe ◊ aer. lupinasta konstrukcija letala po tankosti, ukrivljenosti zunanjih nosilnih sten podobna (jajčni) lupini; grad. lahka konstrukcija iz lahkega materiala ali iz votlih, izvotljenih elementov; masivna konstrukcija iz opeke, kamna, litega betona; mrežasta konstrukcija iz tankih zlasti jeklenih palic ali cevi; skeletna konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč; lingv. ablativna konstrukcija v nekaterih jezikih zveza prilastka in odnosnice v ablativu kot prislovno določilo v stavku; infinitivna konstrukcija nedoločniška konstrukcija ♪
  17.      kopítar  -ja m (ȋ) 1. nav. mn., zool. sesalci, ki imajo zadnji členek prstov pokrit z roženo tvorbo, Ungulata: kopitarji in vrečarji / lihoprsti kopitarji ki imajo en prst ali tri prste, Perissodactyla; sodoprsti kopitarji ki imajo dva prsta ali štiri prste, Artiodactyla 2. nekdaj izdelovalec (čevljarskih) kopit: kot kopitar je malo zaslužil // slabš. čevljar: ni noben kopitar ali šivankar / Le čevlje sodi naj Kopitar! (F. Prešeren) ♪
  18.      kosmatínka  -e ž (ȋ) ekspr. samica kosmate živali, navadno medveda: opazil je kosmatinko z mladiči ◊ bot. užitna goba s tanjšim betom in z večinoma razpokano sivkasto rjavo kožo na klobuku, Xerocomus subtomentosus ♪
  19.      kostím  -a m (ȋ) vrhnje žensko oblačilo iz navadno podložene jope in krila iz istega blaga: nosi kostim; siv, žametast kostim / hlačni kostim ki ima namesto krila dolge hlače; jesenski, zimski kostim; klasični, športni kostim ♪
  20.      košárica  -e ž (ȃ) manjšalnica od košara: plete košarice; pletena, žična košarica / košarica češenj / samopostrežne košarice ki se uporabljajo v samopostrežnih trgovinah; košarica za šivanje // manjša pletena posoda za kruh, pecivo: na mizo je dala košarico s kruhom ● pog. dati komu košarico zavrniti njegovo ponudbo za ples; zavrniti ponudbo; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh ◊ bot. košarice rastline, ki imajo košek, Asteraceae ♪
  21.      kotórna  -e ž (ọ̑) zool. sivkasta ptica z rdečim kljunom, ki živi v skalnatih gorskih predelih, Alectoris graeca: v stenah so se sklicevale kotorne ♪
  22.      kóvičen  -čna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kovico: kovična glava / kovična luknja / kovični niz, šiv ♪
  23.      kozáča  -e ž (á) 1. slabš. manjša domača žival s srpastimi rogovi, ki se goji zlasti zaradi mleka; koza: kozača se je zakadila vanj 2. redko lesena priprava, navadno s štirimi nogami, na kateri se žaga, teše, oblikuje; koza: desko položiti na kozačo ◊ zool. velika sova sivkasto bele barve s širokimi rjavimi lisami; uralska sova ♪
  24.      kragúlj  -a m (ú) ptica ujeda sive barve, z belkastim, prečno progastim oprsjem in trebuhom: kragulj kroži nad dvoriščem; kokoš je odnesel kragulj; zagrabil ga je kot kragulj ♪
  25.      kràj  krája m (ȁ á) 1. del zemeljske površine, naseljen tako, da tvori zaključeno celoto: kraj ima veliko prebivalcev; preimenovati kraje; v tem kraju je več let služboval; odročen kraj; ekspr. prijazen kraj / bežal je iz kraja v kraj / domači, rodni kraj kjer je kdo doma, kjer se je kdo rodil / navesti kraj bivanja / ekspr. ves kraj je bil na nogah vsi prebivalci kraja // navadno s prilastkom ta del glede na določeno značilnost: ogled znamenitega partizanskega kraja / znan letoviški, zdraviliški kraj; seznaniti se s problematiko turističnih krajev 2. večji ali manjši del zemeljske površine: spoznal je veliko krajev; ta kraj je zasedel okupator / kraji so prenaseljeni / s kmetijstvom se ukvarjajo v mnogih krajih Jugoslavije / publ. nad naše kraje doteka hladen zrak / na nekaterih krajih je še sneg; ekspr. v vseh krajih je že bil povsod // navadno s prilastkom ta del a) glede na gospodarsko usmerjenost: znan industrijski kraj; vinorodni, žitorodni kraj / gospodarsko zelo pasiven, razvit kraj / kmetijski kraji v državi b) z oslabljenim pomenom glede na geografsko značilnost: gorski, nižinski kraj; ni se mogel privaditi na ravninski kraj / te rastline uspevajo samo v južnih krajih c) glede na podnebno značilnost: mrzel, senčen, sončen kraj; suh, vlažen kraj / te rastline uspevajo samo v toplih krajih č) glede na kakovost tal: ilovnat, peščen kraj / močvirnati kraji // v prislovni rabi, v zvezi z na izraža manjši del površine česa sploh: na enem kraju se madež še pozna; zofa je bila na več krajih raztrgana 3. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine sploh: poiskal je pripraven kraj in se skril; pokazal je kraj, kjer sta se srečala; težko dostopen kraj / zborni kraj je pred šolskim poslopjem; kraj (storitve) kaznivega dejanja; izpuščena sta bila čas in kraj dogajanja / ključe je spravil na varen kraj; na ta kraj bodo postavili spomenik; publ. priti na kraj nesreče; pren. sestanek ni primeren kraj za osebne obračune // v prislovni rabi, v zvezi na kraju samem tam, kjer se kaj zgodi, je: storilca so prijeli na kraju samem; skupina je gradivo zbirala na kraju samem 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža največjo oddaljenost od a) središča: potegnil ga je h kraju; čisto pri kraju je hodil / na obeh krajih so bili ljudje / stal je na, ob kraju (ceste) b) izhodišča, začetka: prišel je do kraja (poti) / na kraju se soteska zoži / svetilka je na kraju mize / čisto na drugem kraju mesta / ekspr. na kraju svojih moči je bil // nav. ekspr., v zvezi z do izraža visoko stopnjo: do kraja sem se naveličal; to je do kraja hudoben človek; do kraja nesrečen, onemogel / dognati kaj do kraja; do kraja se moramo zmeniti / vse je do kraja razčiščeno 5. raba peša, v prislovni rabi, s predlogom izraža a) nastop dejanja; začetek: od kraja smo stanovali skupaj; od kraja se mu je čudno zdelo / začel je pripovedovati od kraja b) približevanje prenehanju dejanja; konec: avgust je šel h kraju / nevarnost je pri kraju / na kraju se je vse dobro izteklo / star. prišel je pod kraj dneva proti večeru 6. nav. mn., redko krajevec, krajec: gledal ga je izpod širokih krajev; klobuk z navzdol zavihanimi kraji 7. prva leta po 1945 najnižja upravna enota: kraji in mesta ● ekspr. nikdar mu ne prideš do kraja ne da se prepričati; ekspr. delati, jesti vse od kraja izraža podkrepitev trditve; star. odriniti od kraja od brega; ekspr. z njim gre hitro h kraju umrl bo; ekspr. nisem še pri kraju še nisem končal; dati kaj v kraj vkraj; ekspr. na kraju svojih moči je je že skoraj brez moči; star. to je že v kraju pospravljeno, spravljeno; ekspr. zna postaviti stvari na pravi kraj zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; ekspr. na vse kraje se je videlo na vse strani; zelo zarasla kraja ceste robova; ekspr. niti na kraj pameti mi ne pride, da bi kaj takega storil izraža močno zanikanje; ekspr. na kraj sveta bi šel za njo zelo jo ima rad; konec ... kraj ekspr. to nima ne konca ne kraja nikoli se ne konča; ekspr. govoril je brez konca in kraja zelo dolgo; ekspr. prehodila sta ves svet od konca do kraja izraža podkrepitev trditve; ekspr. z vseh koncev in krajev so prihajali od povsod; ekspr. iskal sem te na vseh koncih in krajih na mnogih krajih, povsod; preg. strah je na sredi votel, okrog kraja ga pa nič ni ◊ adm. namembni kraj v katerega je pošiljka namenjena; jur. izpolnitveni kraj v katerem se mora obveznost izpolniti; lingv. prislovno določilo kraja; rel. sveti kraji; prim. skraja ♪

   184 209 234 259 284 309 334 359 384 409  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA