Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIV (109-133)


  1.      represíven 2 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na represivo: preventivna in represivna požarnovarnostna služba / represivni ukrepi v zavarovalništvu ♪
  2.      represívnost  -i ž (ȋ) knjiž. stanje represivnega1: povečanje represivnosti v družbi / uveljavljati načela zakonitosti, humanosti in omejene represivnosti ♪
  3.      sešívati  -am [sǝš in seš] nedov., tudi sešivájte; sešívala in sešivála (í) s šivanjem sestavljati: sešivati posamezne dele / dov., nar. zahodno vsako leto ji je sešivala novo obleko sešila ♪
  4.      sukcesíven  -vna -o prid. (ȋ) knjiž. zaporeden, postopen: sukcesivni dogodki; simultano in sukcesivno dogajanje / sukcesiven izid obeh delov knjige; sukcesivna izročitev blaga / sukcesivni prehod v drugačno obliko sukcesívno prisl.: sukcesivno nabavljen material ♪
  5.      ušív  -a -o prid. (ȋ í) 1. ki ima uši: otrok je že spet ušiv; ušiv potepuh / razkuževati ušivo perilo 2. ekspr. nepomemben, malovreden: brali so njegove ušive pesmi; za ušivo plačilo so garali v jami / kot psovka kaj boš ti, uš ušiva ♪
  6.      ušívec  -vca m (ȋ) nav. ekspr. 1. kdor ima uši: ušivcem so razdelili sredstvo za razuševanje 2. nepomemben, malovreden človek: ne izplača se jeziti zaradi takih ušivcev; zmerjali so jih z izdajalci in ušivci 3. nedorasel fant: jezilo ga je, da mora ubogati takega ušivca; zaletel se je v skuštranega ušivca ◊ bot. rastlina z dvoustnatimi rožnatimi, rumenimi ali rdečimi cveti, navadno v socvetju, Pedicularis ♪
  7.      ušívka  -e ž (ȋ) nav. ekspr. 1. ženska, ki ima uši: mali ušivki so najprej umili glavo 2. nepomembna, malovredna ženska: to ušivko bom takoj nagnal 3. nedoraslo dekle: kako se hihitajo te ušivke ♪
  8.      ušívost  -i ž (í) pojavljanje, obstajanje uši: preprečevati, zatirati ušivost; sredstva proti ušivosti / ušivost šolskih otrok ♪
  9.      všív  -a m (ȋ) redko všitek: narediti nekaj dodatnih všivov ♪
  10.      všívati  -am nedov., tudi všivájte; všívala in všivála (í) 1. s šivanjem delati, da je kaj nameščeno v za to namenjeno odprtino: všivati rokave, zadrge 2. s šivanjem delati, da kaj pride v kaj, zlasti z namenom, da se skrije: parajo podloge in všivajo bankovce ♪
  11.      všívek  -vka m (ȋ) všitek: izrezati, zašiti všivke ♪
  12.      zasivéti  -ím dov. (ẹ́ í) 1. postati siv: lasje so mu zasiveli / na vzhodu je nebo zasivelo 2. knjiž. sivo se pokazati: nad hišami so zasiveli dimi / na vrbah so zasivele mačice ♪
  13.      zasivíti  -ím dov., zasívil (ȋ í) knjiž. narediti kaj sivo: oblaki so zasivili dan zasivíti se sivo se pokazati: v daljavi se zasivijo stolpi / zasivilo se je jutro ♪
  14.      zašívati  -am nedov., zašivájte; zašívala in zašivála (í) s šivanjem delati kaj celo: prala in zašivala mu je njegova mati / dov., nar. zahodno naslednji teden si bo zašivala obleko sešila ♪
  15.      agènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. zastopnik podjetja pri sklepanju kupčij, ki obiskuje stranke na domu: zavarovalni agent; agent za šivalne stroje // samostojen posredovalec kupčij, mešetar: borzni agent; trgovski agent 2. zaupen sodelavec državne obveščevalne službe: oba agenta sta prisluškovala pogovoru; policijski, tajni agent; agent v civilu / agent provokator ♪
  16.      ájda  -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom ◊ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum ♪
  17.      akórdičen  -čna -o prid. (ọ́) muz. nanašajoč se na istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov: akordična spremljava / akordična masivnost ♪
  18.      áktiv  -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv ♪
  19.      aktíva  -tív s mn. (ȋ) ekon. premoženjske sestavine, ki jih kdo ima: povečati aktiva; aktiva in pasiva; zmanjšanje aktiv ♪
  20.      angléščina  -e ž (ẹ̑) angleški jezik: pasivno obvlada angleščino; prevajati iz angleščine; ameriška angleščina / drugo uro bomo imeli angleščino pouk tega jezika ♪
  21.      antracíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na antracit: antracitni rudniki / antracitni premog antracit // po barvi podoben antracitu: obleka iz svile antracitne barve antracítno prisl.: antracitno siv ton ♪
  22.      aproksimácija  -e ž (á) knjiž. približna ocenitev, približno ocenjevanje: statistična aproksimacija; metoda sukcesivne aproksimacije ♦ mat. spodnja aproksimacija približna vrednost, ki ne presega prave vrednosti ♪
  23.      argentít  -a m (ȋ) min. temno siva rudnina srebrov sulfid, srebrov sijajnik ♪
  24.      arzén  -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen ♪
  25.      barét  -a m (ẹ̑) 1. v nekaterih deželah uradno pokrivalo sodnikov, rektorjev: sodnik si je nadel baret in razglasil sodbo; rektor je snel baret // redko biret: župnik s trirobim baretom na sivi glavi 2. redko baretka: črn baret ♪

   1 9 34 59 84 109 134 159 184 209  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA