Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SIT (351-375) 
- skvásiti -im tudi skvasíti -ím dov., skvásil (ā ȃ; ȋ í) redko 1. povzročiti, da postane kaj kislo; skisati: skvasiti zelje 2. dati, dodati kvas; prekvasiti: skvasiti testo skvášen -a -o tudi skvašèn -êna -o: skvašeno testo ♪
- slepomíšiti -im nedov. (í ȋ) ekspr. neodkrito govoriti, ravnati: cenimo jo, ker ne slepomiši; ne slepomiši, povej, kaj želiš ♪
- sméšiti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) delati, da je kdo smešen, ponižan: ne dovolim, da nas smešiš; smešili so ga pred vsemi sosedi; s takim ravnanjem se samo smešiš // delati, da kaj izgubi vrednost, pomen: smešil je njena prizadevanja / smešiti malomeščanske navade sméšiti se star. smehljati se, smejati se: smešiti se v zadregi ♪
- soglasíti -ím in soglásiti -im dov., soglásil (ȋ í; ā) zastar. uskladiti: soglasiti barve z vsebino slike soglasíti se, in soglásiti se strinjati se, soglašati: soglasili so se z njegovo odločitvijo ♪
- spajdášiti se -im se dov. (á ȃ) 1. ekspr. začeti se družiti, sodelovati z moralno negativno osebo: spajdašiti se s fašisti; v mestu se je spajdašil s tatovi in potepuhi ∙ ekspr. vsi so se spajdašili proti njemu združili, nastopili; ekspr. hitro se je spajdašil z drugimi otroki spoprijateljil 2. slabš. ljubezensko, spolno se združiti, povezati: medtem ko je bil v tujini, se je žena spajdašila z drugim ♪
- spéšiti -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) star. 1. hiteti: mati je spešila domov / spešiti po opravkih; otroci so se spešili v šolo / voz je spešil po tlakovani cesti / spešiti s košnjo ∙ star. spešiti korak hiteti, hitro hoditi; star. delo se mu dobro speši napreduje, poteka 2. pospeševati: spešiti razvoj kulture ♪
- splašíti in splášiti -im, in splašíti -ím dov., splášil (ȋ á ā; ȋ í) 1. z gibi, zvoki povzročiti, narediti, da se žival vznemiri in oddalji: otrok je splašil golobe; splašiti čredo 2. povzročiti, vzbuditi v kom strah, vznemirjenost: vsak šum me splaši splašíti se in splášiti se, in splašíti se 1. zbati se: splašil se je in zbežal; konj se splaši bliska, vode 2. knjiž. vznemiriti se, postati zaskrbljen: splašila se je, ko je to izvedela; splašil se je ob misli, kako bo zadevo uredil ● ekspr. končno se je le splašil in prišel nenadoma, po omahovanju odločil; ekspr. proti večeru so se spet splašile puške so se nepričakovano zaslišali streli; knjiž. splašiti se iz spanja vznemirjen se zbuditi
splášen -a -o in splašèn -êna -o: splašen konj; bila je vsa splašena; prisl.: splašeno gledati, se ozirati ♪
- spodkosíti -ím dov., spodkósil (ȋ í) s koso, kosilnico odrezati, navadno nizko, pri tleh: spodkositi travo; padel je, kot bi ga kdo spodkosil // pokositi pod čim drugim: spodkositi plevel v vinogradu spodkošèn -êna -o: spodkošen osat; padel je kot spodkošen ♪
- sprašítev -tve ž (ȋ) čeb. spolna združitev: sprašitev matice ♪
- sprášiti -im dov. (á ȃ) nar. narediti, zorati praho: poželi so in sprašili / sprašiti njivo ♪
- sprašíti -ím dov., sprášil (ȋ í) redko zaprašiti: sprašiti ozračje sprašíti se čeb. spolno se združiti: matica se spraši sprašèn -êna -o: sprašena matica; prim. izprašiti ♪
- sprositi gl. izprositi ♪
- spršíti se -ím se dov., spŕšil se (ȋ í) knjiž., redko razpršiti se: valovi se spršijo ob skalah / spršiti se v prah ♪
- sŕšiti -im nedov. (ŕ r̄) postavljati v tak položaj, kot so bodice pri ježu: mačka srši dlako; na golih rokah so se mu sršile dlačice / sršiti obrvi mrščiti ∙ ekspr. drevje se je sršilo v ivju je bilo pokrito z ivjem sŕšiti se ekspr. izražati jezo, nejevoljo: med poslušanjem govora se je vedno bolj sršil / sršili so se proti vsaki novosti nasprotovali ♪
- stasít -a -o prid., stasítejši (ȋ) knjiž. postaven: stasit fant; njegov oče je stasit; čedno, stasito dekle / postala je stasitejša, a ne debela ♪
- stasítost -i ž (ȋ) knjiž. postavnost: občudovali so mladeničevo stasitost ♪
- strašíti -ím in strášiti -im nedov. (ȋ í; á ȃ) 1. vzbujati strah: pobegla zver je strašila ljudi; strašiti otroke z bavbavom; ponoči so nas prihajali strašit / z zračno puško je strašil vrabce, vrane odganjal / prihodnost ga ni strašila; vreme nas je nekoliko strašilo nam povzročalo skrbi // vzbujati strah, vznemirjenost z napovedovanjem česa strašnega, neprijetnega: strašiti otroke s kaznijo; strašiti s smrtjo, z vojno 2. pojavljati se v taki obliki, da vzbuja strah, grozo: v skednju je baje strašil njegov duh; brezoseb. na gradu straši 3. ekspr. pojavljati se, biti kje vznemirjajoč, moteč koga: smrkavec, kaj strašiš tu okrog tako pozno / nekaj kosov pohištva je še strašilo po kotih je bilo, je ležalo / revščina straši pod njihovo streho strašèč
-éča -e: ne strašeč se sovražnika, so šli v boj; strašeče misli; strašeča pošast; prisl.: njegov krik je strašeče odmeval; bilo je strašeče tiho ♪
- strášiti se -im se nedov. (á ȃ) star. večkrat se ustrašiti: otrok se ponoči straši / ne strašite se, nevarnost je minila ne bojte se ∙ star. niso se strašili smrti, žrtev pripravljeni so bili na smrt, žrtve ♪
- strosíti in strósiti -im dov., stróšen (ȋ ọ́) star. 1. stresti: strositi moko v vrečo / strositi hruške z drevesa 2. raztrositi: strositi gnoj po njivi ♪
- sušíti -ím nedov. (ȋ í) delati kaj suho: sušiti lase, perilo; sušiti na prostem, na soncu, v sušilnici, s sušilnikom; sušiti kože na zraku / ekspr. sušiti solze brisati / centralno ogrevanje suši zrak / sušiti lipovo cvetje, gobe; sušiti lan; sušiti les; sušiti sadje v peči / sušiti otavo, seno / sušiti klobase, ribe / sušiti meso (v dimu) prekajevati ∙ ekspr. skrbi so ga iz leta v leto bolj sušile delale suhega, slabotnega; ekspr. ves večer so sušili vino pili ♦ kem. odstranjevati vlago iz plinov, tekočin sušíti se 1. postajati suh: na peči so se sušile trske / ob poletni pripeki se je
zemlja hitro sušila / posekati smreke, ki so se začele sušiti / na travniku se je sušilo seno ♦ teh. barva, lak se suši se strjuje zaradi izhlapevanja topila, oksidacije sušljivega olja 2. ekspr. zelo hujšati: sušiti se zaradi bolezni, stradanja ∙ krasta se že suši bo kmalu odpadla, ker se je izcedek že popolnoma strdil; roka se mu suši mišičje roke upada, usiha sušèč -éča -e: vonj sušečega se lipovega cvetja, sena ♦ teh. sušeče se olje sušljivo olje sušèn -êna -o: na zraku sušena opeka ♪
- tešíti -ím tudi téšiti -im nedov., téši (ȋ í; ẹ̄ ẹ̑) 1. delovati, vplivati na koga tako, da bi bil manj žalosten, nesrečen, vznemirjen: mati teši otroka; tešiti koga s pesmijo; potrpežljivo tešiti / tešila jih je misel, da bodo kmalu spet doma / saj bo bolje, jo je tešil / star. tešiti razigrane otroke miriti 2. zadovoljevati svojo potrebo, željo po hrani, pijači: tešiti lakoto; tešiti (si) žejo z vodo / knjiž. tešiti spolni nagon zadovoljevati 3. povzročati, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s pitjem tešiti svojo jezo / tešiti bolečino tešèč -éča -e: sedel je za mizo, tešeč svojo radovednost z branjem ♪
- tíšiti -im nedov. (ȋ ȋ) knjiž. pomirjati, umirjati: mati je komaj tišila otroke / veter se tiši ♪
- trebúšiti se -im se nedov. (ú ȗ) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru ♪
- trosíti in trósiti -im nedov. (ȋ ọ́) 1. delati, da kaj drobnega pride na večjo površino, na več mest: trositi gnoj; trositi seno z vilami; trositi rozine po testu / trositi letake po ulici / ekspr. strojnice trosijo krogle izstreljujejo 2. spravljati kam določeno količino česa sipkega, drobnega: trositi piščancem zrnje 3. ekspr. povzročati, da se kaj kje pojavi, razširi: trositi prepir, strah med ljudi; to orožje trosi smrt 4. ekspr. razširjati, razglašati: trositi laži in čenče po vasi; od hiše do hiše je trosila novice / ne verjemi vsemu, kar trosijo o nas 5. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: trosil je denar po igralnicah; pren. trositi svoje moči ♪
- trošíti in tróšiti -im, in tróšiti -im nedov. (ȋ ọ́; ọ́) delati, da je vedno manj razpoložljivih materialnih dobrin: trošiti denar; trošiti strelivo, vodo / troši več, kot zasluži / publ. po nepotrebnem trošiti moči porabljati, izgubljati ● publ. avtomobil veliko troši porabi veliko goriva; redko preveč troši samega sebe izčrpava ♪
226 251 276 301 326 351 376 401 426 451 
