Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIT (23-47)


  1.      sitotísk  -a m (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri se odtiskuje skozi fino sito: dobro obvladuje sitotisk; uporaba sitotiska / sitotisk na blago // odtis v tej tehniki: na steni so viseli akvareli in sitotiski ♪
  2.      sítovec  -vca m (ȋ) bot. močvirska rastlina s ščetinastimi listi in cveti v glavicah, Schoenus: loček in sitovec ♪
  3.      situácija  -e ž (á) položaj, stanje: s tem dejstvom se je situacija spremenila; konfliktna, smešna, zapletena situacija; situacija na bojišču / priti v nenavadno, težko situacijo / obvladovati situacijo; njegov prihod je rešil situacijo / finančna, gospodarska, politična situacija; gradbena, prometna situacija ● publ. na sestanku so razčistili situacijo naredili, da so postala določena dejstva in odnosi med njimi jasna, urejena ♪
  4.      situacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na situacijo: situacijske potrebe / situacijsko poročilo s fronte ♦ gled. situacijska komika komika, ki jo povzroča položaj osebe na odru; grad. situacijski načrt načrt, ki prikazuje položaj gradbenega objekta glede na druge objekte, meje parcele ♪
  5.      situíranje  -a s (ȋ) glagolnik od situirati: situiranje hiše, poslopja / poskus situiranja v prostor / situiranje v prostoru in času ♪
  6.      situíranost  -i ž (ȋ) knjiž. lastnost, značilnost situiranega: iz pesmi odseva iskanje osebne identitete in situiranosti v družbeno resničnost ♪
  7.      situírati  -am dov. in nedov. (ȋ) 1. arhit. določiti kraj, prostor za postavitev gradbenega objekta: situirati hišo, most; situirati poslopje sredi mesta 2. knjiž., navadno s prislovnim določilom postaviti (v določeno okolje, čas): to nas je situiralo v središče dogajanj / zgodbo romana je situiral na Primorsko / situirati v prostor in čas situíran -a -o 1. deležnik od situirati: v naravno okolje situiran objekt; prostori so situirani v središču mesta 2. bogat, premožen: njeni starši so dobro situirani / je iz situirane hiše / materialno situiran ♪
  8.      sítula  -e ž (ȋ) kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah ♪
  9.      sítulski  -a -o (ȋ) pridevnik od situla: situlska umetnost ♪
  10.      šíti  šíjem nedov., šìl (í ȋ) star. šivati: šila je trak k čepici / ta krojač dobro šije šít -a -o: šita usnjena žoga ♪
  11.      boksít  -a m (ȋ) petr. ruda, iz katere se pridobiva aluminij: bogata ležišča boksita; rudnik boksita; tovarna za predelavo boksita ♪
  12.      boksíten  -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na boksit: boksitna ruda; odkriti boksitna ležišča ♪
  13.      brusíti 1 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) 1. delati rezilo ostro: brusiti dleto, koso, nož, orodje; na suho brusiti / mačka brusi kremplje; miška si brusi zobe 2. z brusom obdelovati predmete: brusiti kamen, steklo; brusiti tlak; fino, grobo brusiti; ročno, strojno brusiti / brusiti z abrazivom / zobozdravnik brusi zob 3. drgniti ob kaj: purani brusijo s perutnicami po tleh / golob si brusi kljun ob kamen 4. knjiž. dajati čemu bolj izdelano podobo: debata brusi mnenja; brusiti okus občinstva ● ekspr. ljudje si že brusijo jezike veliko govorijo o tem, opravljajo; ekspr. brusiti noge, pete hitro hoditi, teči; zastar. brusiti pero vaditi se v pisateljevanju, pisati ◊ etn. škarjice brusiti otroška igra, pri kateri se igralci lovijo od drevesa do drevesa; lov. divji petelin brusi poje zaključni del svojega speva; papir. brusiti les z brusilnikom pridobivati iz lesa lesovino brúšen -a -o: brušen diamant; brušeni kozarci; brušeno ogledalo; mojstrsko brušena proza ♪
  14.      brusíti 2 in brúsiti -im nedov. (ȋ ú) s silo izmetavati iz ust: konj brusi vodo iz gobca; žvečil je kruh in brusil iz ust prežvečeno kašo // pog., slabš. govoriti, pripovedovati: boli ga, da mu sin brusi take besede; brusi kletve in psovke na vse; take mu je brusil ♪
  15.      búšiti  -im dov. (ú ȗ) 1. s silo in z zamolklim šumom udariti na dan: voda buši iz votline; pren. smeh buši iz njega; jeza buši na dan 2. ekspr. zelo hitro priti, oditi: bušiti iz hiše; bušil je izza vogala; bušiti v sobo / bušiti pokonci; pren. kri buši v glavo // s silo se zadeti ob kaj: val buši ob skalo; veter je bušil v nas / smrad buši v obraz 3. preh., ekspr. s silo vreči: bušil je vanj prgišče peska / bušiti vase kozarec vina; pren. bušil je vanjo psovko; razjezil se je in bušil vanje: Tepci ● ekspr. bušiti na obraz s silo pasti; ekspr. bušiti v smeh nenadoma glasno zasmejati se ♪
  16.      cerusít  in ceruzít -a m (ȋ) min. rudnina svinčev karbonat, beli svinčenec ♪
  17.      dasitúdi  vez. (ȗ) star. čeprav ♪
  18.      dokósiti  -im dov. (ọ́) končati kosilo: ko je dokosil, je odšel ♪
  19.      dokosíti  -ím dov., dokósil; dokošèn (ȋ í) 1. končati košnjo: ko je dokosil, je naložil deteljo na voz 2. dodatno, zraven nakositi: voz še ni bil poln, zato je dokosil še nekaj trave ♪
  20.      dolgočásiti  -im [u̯g] nedov. (á ȃ) povzročati komu dolgčas: govornik je dolgočasil poslušalce; dolgočasiš me s to statistiko dolgočásiti se čutiti, občutiti dolgčas: na plesu se je dolgočasila; pri takih pogovorih se vedno zelo dolgočasi ♪
  21.      donosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) nositi plod v telesu do popolne zrelosti: žena je donosila; donositi zdravega otroka / krava donosi; pren., knjiž. misel še ni dozorela, treba jo bo donositi donóšen -a -o: donošen otrok, plod / redko obleka je donošena ponošena, obrabljena ♪
  22.      dosíta  prisl. (ȋ) knjiž. do sitega: dosita se najesti, napasti // zelo, močno: dosita se nadivjati, nagledati, nasmejati ♪
  23.      došíti  -šíjem dov., došìl (í ȋ) redko končati šivanje: za danes sem došil ♪
  24.      dovršítelj  -a m (ȋ) knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši: dovršitelj prevoda ♪
  25.      dovršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od dovršiti: za dovršitev del so namenili precejšnja sredstva; dovršitev stavbe / dovršitev postavljenih nalog ♪

   1 23 48 73 98 123 148 173 198 223  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA