Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIT (176-200)



  1.      oglušíti  -ím dov., oglúšil ( í) s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši: ropot ga je oglušil; granate so nas popolnoma oglušile // povzročiti, da se kaj ne sliši: grapa je oglušila strel; pren., ekspr. skušal je oglušiti glasove srca
  2.      ognúsiti  -im dov., ognúšen in ognúsen (ú ) ekspr. umazati, onesnažiti: blato je ognusilo studenec / njenega poštenja si ni upal nihče ognusiti ognúsiti se zagnusiti se: jed se mu je ognusila
  3.      ogrešíti  -ím dov., ogréšil ( í) knjiž., redko, v zvezi z duša, vest omadeževati: premišljeval je, kako bi se maščeval, ne da bi ogrešil svojo dušo ogrešíti se pregrešiti se: ogrešiti se zoper zakon
  4.      oklasíti se  -ím se dov., oklásil se; oklásen in oklasèn ( í) nav. 3. os., nav. ekspr. narediti klase: pšenica se je oklasila
  5.      okolíšiti  -im nedov.) ekspr. govoriti hoteno prikrito, ne naravnost: vzroka ni hotel povedati in je okolišil; okolišiti in slepomišiti; okolišila je okrog njega kot mačka okrog vrele kaše // knjiž. hoditi, iti okoli, po ovinkih: na potovanju smo včasih tudi okolišili
  6.      okrasítev  -tve ž () glagolnik od okrasiti: okrasitev dvorane; okrasitev mesta z zastavami
  7.      okrasíti  -ím dov., okrásil ( í) narediti kaj (bolj) lepo, krasno: okrasiti dvorano za prireditev; okrasiti hiše z zastavami in zelenjem; rokave je okrasila s srebrno vezenino / okrasiti obleko dodati okraske / ekspr. narava je s pomladanskimi barvami okrasila drevje olepšalaekspr. okrasiti svoje ime z doktoratom postati doktor znanosti; ekspr. okrasiti mesto s parkom narediti v mestu park okrašèn -êna -o: bogato okrašene inicialke srednjeveških rokopisov; slavnostno okrašeno mesto
  8.      okrušíti  in okrúšiti -im, in okrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) 1. s krušenjem nekoliko poškodovati: s stolom je okrušil steno; krogle so na več mestih okrušile zid / okrušiti rob skodelice oškrbiti; pren., knjiž. poznejši razvoj je marsikaj okrušil 2. odkrušiti: s palico je okrušil kos ometa; pod nogo se mu je okrušil kamen od skale / okrušil je košček čokolade odlomil okrúšen -a -o: okrušeni stebri; okrušen zob; okrušena posoda
  9.      oksíton  tudi oksítonon -a m, mn. oksítoni m in oksítona s () lingv. beseda z naglasom na zadnjem zlogu
  10.      okúsiti  -im dov., okúšen (ú ) 1. zaznati z okusom: okusiti kislost vina, sladkost peciva // ekspr. spoznati prijeten okus česa: ko je vino okusil, ga je še rajši pil / v tem času sem prvič okusil razne sladkarije jedel 2. ekspr. doživeti, občutiti: okusiti krivice, zatiranje; okusil je mnogo težav in bridkosti / okusiti fronto, vojno / okusiti udobje spoznati / komaj je okusila življenje malo spoznala / z oslabljenim pomenom okusiti poraz biti poražen, uspeh uspetiekspr. dostikrat je okusil palico bil tepen; ekspr. jaz sem že okusil njegove pesti mene je že natepel, pretepel
  11.      okvásiti  -im tudi okvasíti -ím dov., okvásil; okvášen tudi okvašèn (ā ; í) dodati kvas: okvasiti testo
  12.      omalodúšiti  -im dov.) knjiž. povzročiti, da postane kdo malodušen: hladen sprejem ga ni omalodušil; s svojimi besedami jih je omalodušil
  13.      omesíti  in omésiti -im dov. ( ẹ́) redko zamesiti, umesiti: omesiti testo oméšen tudi omésen -a -o: z maslom in jajci omešena pogača
  14.      omŕsiti se  -im se dov.) zastar. kaj malega pojesti: danes se še nisem omrsil ● zastar. noben petek se ni omrsil ni jedel mesnih jedi; zastar. fant in dekle sta se omrsila spolno občevala
  15.      oplašíti  in oplášiti -im, in oplašíti -ím dov., oplášil ( á ā; í) 1. z vzbujanjem strahu, vznemirjenosti odvrniti koga od kakega dejanja, dela: njegove besede so jo oplašile, da je opustila svoj namen; opozarjanje na nevarnost jih ni oplašilo; ne dajte se oplašiti / vihar ga ni oplašil, odpravil se je na morje 2. zastar. preplašiti, prestrašiti: oplašiti otroka; na sestanku so ga malo oplašili; tatovi so se oplašili in zbežali / s svojo opazko ga je oplašila vznemirila oplášen -a -o in oplašèn -êna -o: oplašen otrok; biti oplašen
  16.      oprasíti se  -ím se dov., oprásil se ( í) nav. 3. os. roditi, povreči prašička: svinja se je že dvakrat oprasila
  17.      oprašítev  -tve ž () glagolnik od oprašiti: oprašitev blaga v izložbi / oprašitev in oploditev cvetov / medsebojna oprašitev navadno s pelodom drugega cveta rastline iste vrste; samolastna oprašitev s pelodom istega cveta / oprašitev matice
  18.      oprašíti  -ím dov., oprášil ( í) 1. povzročiti, da postane prašno: avtomobil mi je oprašil plašč; blago v izložbi se je oprašilo; v mlinu si je oprašil obleko / ekspr. zrezke oprašimo z moko narahlo potresemo 2. bot. prenesti pelod s prašnikov na brazdo (pestiča): čebele oprašijo sadno drevje / veter opraši trave ♦ čeb. trot opraši matico vnese seme v rodila matice oprašèn -êna -o: oprašeni čevlji
  19.      opustóšiti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) povzročiti, da ni ničesar več v prvotni obliki: vojska je deželo popolnoma opustošila; potres je opustošil pokrajino / opustošiti gozd opustóšen -a -o: po viharju je ostal kraj zelo opustošen
  20.      orosíti  -ím dov., orósil ( í) z rošenjem zmočiti, ovlažiti: dež je orosil steklo, šipo; očala so se mu orosila / pot mu je orosil čelo; solze so ji orosile lica // nekoliko zmočiti, ovlažiti: orositi kaktuse, liste; orositi z vodo / orositi z limonovim sokom pokapati; pesn. kri junakov je orosila zemljo ∙ ekspr. vsem so se orosile oči postali so solzni orošèn -êna -o: orošena očala; orošeno ogledalo, okno; gledala ga je z orošenimi očmi
  21.      osiromášiti  -im dov.) 1. povzročiti, da kdo postane siromašen: kapitalisti so osiromašili drobne obrtnike; osiromašiti prebivalstvo / osiromašiti deželo 2. številčno zmanjšati: z nedovoljenim lovljenjem so osiromašili ribji zarod 3. poslabšati kakovost, vrednost: z dolgoletnim gojenjem iste rastline so osiromašili zemljo / z branjem slabe literature je osiromašil svoj besedni zaklad osiromášen -a -o: osiromašeni ljudje; osiromašene kmetije; osiromašena zemlja
  22.      osméšiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) narediti, da je kdo smešen, ponižan: napravil mi je škodo, zdaj me hoče pa še osmešiti; osmešil ga je pred ravnateljem; s takim ravnanjem se boš samo osmešil pred njim // narediti, da kaj izgubi vrednost, pomen: osmešil je njihovo početje osméšen -a -o: čutil se je osmešenega
  23.      ostrašíti  -ím in ostrášiti -im dov., ostrášil ( í; á ) 1. vzbuditi strah: tako so ga ostrašili, da si ni upal nadaljevati dela; saj ne bo tako hudo, kot pravijo, ne dajte se ostrašiti 2. zastar. prestrašiti, ustrašiti: njegov divji pogled jo je ostrašil; ostrašiti otroka; tako sem se ostrašil, da mi še zdaj srce razbija ostrašèn -êna -o in ostrášen -a -o: ostrašen otrok; ostrašen zaradi njenih besed, je odnehal; pred hišo je ostrašena obstala
  24.      ostréšiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko pokriti (s streho): hišo morajo samo še ostrešiti ostréšen -a -o: ostrešena terasa
  25.      osušítev  -tve ž () glagolnik od osušiti: za osušitev te tkanine je potreben vsaj en dan / osušitev močvirja je bila zelo draga

   51 76 101 126 151 176 201 226 251 276  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA