Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SIT (1.548-1.572)


  1.      odlášanje  -a s (ȃ) glagolnik od odlašati: odlašanje rešitve tega vprašanja je privedlo do neprijetnosti / brez odlašanja opraviti nalogo hitro, takoj ♪
  2.      odlikovánec  -nca m (á) kdor dobi odlikovanje: čestitati odlikovancu; razglasiti odlikovance / na proslavi se je zbralo več odlikovancev; odlikovanec z redom dela / redko Nobelov odlikovanec nagrajenec ♪
  3.      odlóčen  -čna -o prid., odlóčnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki se hitro in nepopustljivo odloča: odločen človek; bila je zelo delavna in odločna // ki izraža močno voljo, nepopustljivost: odšel je z odločnimi koraki; oglasiti se z odločno besedo; mož odločnih potez na obrazu 2. publ. ki ne dopušča pomislekov, dvomov: gre za njihovo odločno izjavo / zavzeti odločno stališče / potreba po odločnem boju // ki ne dopušča ugovora, oporekanja: odločen ukaz; nujni so bili odločni ukrepi proti takim težnjam / vodil je odločno vojaško politiko 3. ekspr. (zelo) velik, pomemben: pričakovali so več odločnih sprememb / ta drama pomeni odločno stopnjo naprej / naletel je na odločen odpor velik, močen 4. ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: ta slika kaže odločen preobrat k naturalizmu ● zastar. bili so za trdno odločni, da bodo šli na izlet odločeni odlóčno prisl.: odločno ukrepati, zahtevati; odločno ga je zavrnila; bili so odločno za ta predlog; obleka je odločno predraga; odločno premalo vas je ● ekspr. zima se je že odločno začela je že precej huda ♪
  4.      odlòg  -óga m (ȍ ọ́) 1. glagolnik od odložiti: zaradi težav je prišlo do odloga plačila; odlog kazni / reci mu, naj brez odloga pride hitro, takoj 2. podaljšanje prvotnega roka: dobiti odlog; prositi za odlog / dati komu dva dni odloga ♪
  5.      odložíti  -ím dov., odlóžil (ȋ í) 1. narediti, da osebek kaj preneha imeti v roki, na sebi: prenehal je brati in odložil knjigo; odložil je palico in torbo / odložiti prtljago; odložil je vrečo in se vzravnal / žerjav je odložil tovor in se vrnil po novega / odložiti nakit sneti; odložiti plašč sleči / kot vljudnostna fraza odložite, prosim; pren. odložiti skrbi 2. narediti, da kaj pride z vozila, živali: ustavil je avtomobil in odložil nekaj zabojev / pog. avtobus je odložil potnike potniki so izstopili iz njega; odložili so ga pred gostilno ustavili so, da je izstopil / pohištvo so mu odložili kar pred vrati pustili // narediti, da kaj delno pride z vozila, živali: pod klancem so morali odložiti, da so konji speljali; če boš preveč naložil, boš moral odložiti 3. narediti, da kaj pride z določenega mesta drugam: poseben stroj je odložil vsako napolnjeno steklenico; odložiti knjige na polico // z nošenjem, vožnjo delati, da kaj kam pride: odložiti odpadke na določeno mesto / voda je odložila pesek na travnik nanesla 4. prenehati vztrajati v položaju, kot ga določa samostalnik: zaradi bolezni je odložil vse funkcije; odložiti mandat; odložil je predsedniško mesto 5. navadno z glagolskim samostalnikom narediti, da se kaj ne opravi ob določenem času: odložiti obisk, potovanje; poroko so zaradi očetove smrti morali odložiti 6. s širokim pomenskim obsegom izraža prenehanje dejanja, dela, kot ga določa sobesedilo: odložil je časopis in jo poslušal; nazadnje je le odložila telefonsko slušalko prenehala telefonirati; odložila je šivanje in začela pripravljati večerjo prenehala je šivati; odložiti žlico prenehati jesti; ekspr.: komaj čaka, da bo odložil vojaško suknjo končal kadrovski rok; odložil je šolsko torbo ne hodi več v šolo 7. v zvezi z jajčece, jajce izločiti zaradi razmnoževanja: samica odloži jajčeca v prst; žabe odložijo jajca navadno v vodo / odložiti ikre ∙ ekspr. odložila je črnino prenehala je nositi žalno obleko; stanovanjsko vprašanje so odložili z dnevnega reda ga niso obravnavali ◊ lov. odložiti psa ukazati mu, da ostane, počaka na določenem mestu odložèn -êna -o: vsepovsod odloženi odpadki; odložena obleka je bila razmetana po vsej sobi; skrb je za nekaj časa odložena; obravnavanje tega vprašanja je odloženo za nedoločen čas ♪
  6.      odmótati  -am tudi odmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: odmotati mreže; odmotati štreno ∙ ekspr. odmotati problem, uganko rešiti, razrešiti 2. knjiž. odviti: odmotati nit z navitka; odmotati vrvico / odpela si je plašč in odmotala šal / odmotati škatlo; odmotati kruh iz papirja odmótati se, tudi odmotáti se ekspr. počasi, nerodno oditi: otrok se je odmotal na dvorišče ♪
  7.      odnášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem spravljati z določenega mesta: odnašati prtljago; odnašati kamenje z njive / skrivaj odnašati devize v tujino / evfem. ugotoviti, kdo odnaša blago iz skladišča krade 2. z delovanjem odstranjevati: hudournik odnaša jezove; voda odnaša breg; veter odnaša listje z vrta // z delovanjem povzročati, da se kaj oddaljuje: vodni tok ga je odnašal od brega / brezoseb. opazili so, da odnaša čoln na odprto morje 3. dvigati zadnji del zlasti voza in ga postavljati stran od prejšnjega mesta: na ovinkih je bilo treba voz odnašati 4. nar. dolenjsko pomagati nositi: ponudil se je, da mu bo v hrib odnašal; odnašal ji je jerbas odnášati se zastar. nanašati se: dogodki se odnašajo na ta kraj; povabilo se je odnašalo nanj ♪
  8.      odnêsti  -nêsem dov., odnésel odnêsla (é) 1. z nošenjem spraviti z določenega mesta: odnesti smeti; odnesti komu sporočilo; odnesti ranjence z bojišča; odnesti krožnike na mizo, jabolka v klet; odnesti na ramah, v naročju; odnesti prtljago s seboj; naskrivaj odnesti / evfem. tat je odnesel več dragocenih predmetov ukradel; ekspr. kdo mi je odnesel svinčnik vzel / šalj., kot vljudnostna fraza sedite, da nam ne odnesete spanja; pren., ekspr. odnesla mu je srčni mir // z nošenjem spraviti kaj od kod z določenim namenom: odnesti blago k šivilji; odnesti čevlje k čevljarju; odnesti denar v hranilnico; odnesti otroka spat 2. z delovanjem odstraniti: hudournik je odnesel hišo; voda je odnesla most; izginili so, kakor bi jih bil veter odnesel / ekspr. s tovornjakom je odnesel hišni vogel odbil // z delovanjem povzročiti, da se kaj oddalji: vodni tok ga je odnesel od brega / brezoseb. čoln je odneslo na odprto morje 3. publ. dobiti, doseči: odnesti nagrado; na olimpiadi je odnesel dve medalji / na tekmovanju je naše moštvo odneslo prvo mesto zasedlo; pri trčenju je odnesel hude poškodbe je bil hudo poškodovan; prav on je odnesel največ udarcev je bil najbolj tepen / odnesti zmago zmagati 4. ekspr., s smiselnim osebkom v tožilniku hitro oditi: kar odneslo ga je, ko jih je zagledal; ni še povedala do konca in že jo je odneslo; kot bi ustrelil, ga je odneslo iz sobe / pred leti ga je odneslo v tujino 5. pog., ekspr., v zvezi z jo ostati živ, rešiti se, prestati: vsi so padli, samo on jo je odnesel; odnesel jo je brez poškodb; poceni, srečno jo odnesti / če te on dobi v roke, je ne boš odnesel boš kaznovan ● evfem. ne bo več dolgo, pa ga bodo odnesli bo umrl; pog., ekspr. odnesti celo glavo, kožo nepoškodovan priti iz tepeža, boja; ekspr. odnesti pete oditi; pobegniti; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob nikomur je ni povedal; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. iz šole je le malo odnesel v šoli se je le malo naučil odnesèn tudi odnešèn -êna -o: odnesen klobuk; vrniti odnesene stvari ♪
  9.      odnôsen  -sna -o prid. (ó ō) knjiž. ki je v določenem odnosu s čim drugim: odnosna povezanost med stvarmi / odnosni pojmi relativni / preden je začel pisati študijo, si je prebral več odnosnih del del, ki se nanašajo na problematiko ◊ lingv. odnosna beseda odnosnica odnôsno prisl., pisar., v vezniški rabi ali, oziroma: sestanka naj se udeleži predsednik odnosno njegov namestnik / zglasite se v računovodstvu odnosno v blagajni ♪
  10.      odòr  -ôra m, mest. ed. odôru in odóru (ȍ ó) nar. zadnja brazda na zgornjem delu njive na pobočju, strmini: nositi zemljo v koših na odor // prostor, s katerega se je zemlja z oranjem odstranila: na zgornjem delu njiv so nastajali kamniti odori ♪
  11.      odpísati  in odpisáti -píšem dov., odpíšite (í á í) 1. pismeno odgovoriti: na vsako pismo takoj odpiše; dolžni so slovensko odpisati / nič mi ne odpišeš 2. narediti, da kaj ne obstaja več ali le v manjši meri: odpisati dolg, posojilo; upal je, da mu bodo nekaj davka odpisali / banka ustrezni znesek odpiše od računa odšteje 3. ekon. zmanjšati vrednost sredstev za del izgubljene vrednosti: odpisati osnovna sredstva, drobni inventar // opustiti, izločiti sredstva zaradi izgubljene vrednosti: odpisati zastareli stroj; pren., ekspr. odpisali so še eno naših naravnih lepot 4. ekspr. nehati upoštevati koga, računati s kom: posrednike je dokončno odpisal; prehitro si me odpisal / če ne slišiš dobro, te odpišejo / molče so odpisali rabo slovenščine ● evfem. zaradi hude naduhe so ga zdravniki že odpisali ugotovili so, da bo kmalu umrl; niso si več prizadevali za njegovo ozdravljenje ◊ jur. odpisati parcelo eno od več parcel prenesti iz zemljiškoknjižnega vložka v drug zemljiškoknjižni vložek odpísan -a -o: razprodaja odpisanih tovornjakov; dolg mu bo do polovice odpisan ♪
  12.      odpoklícati  -klíčem dov., odpoklícala in odpoklicála (í ȋ) 1. odvzeti funkcije, pooblastila pred iztekom mandata: odpoklicati delegata; kolektiv je sklenil odpoklicati svet delovne skupnosti; nosilca samoupravne, javne ali druge družbene funkcije je mogoče odpoklicati ali razrešiti / odpoklicati diplomatskega predstavnika odločiti, da preneha njegova funkcija v določeni tuji državi // odločiti, da se izvede umik: odpoklicati čete / odpoklicati reševalno ladjo 2. trg. zahtevati že prodano, oddano blago nazaj za določen čas: tovarna je morala odpoklicati vse avtomobile tega modela, izdelane lani odpoklícan -a -o: odpoklicani delegat; bil je odpoklican in premeščen ♪
  13.      odpomóč  -i in -í ž (ọ̑) star. 1. pomoč: iskati, ponuditi odpomoč; prositi za odpomoč 2. izhod, rešitev: odpomoč je le v delu; nima več upanja na odpomoč ♪
  14.      odpomóček  -čka m (ọ̑) star. izhod, rešitev: to je zdaj edini odpomoček ♪
  15.      odpomôči  -mórem dov., odpomógel odpomôgla (ó ọ́) knjiž., v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l 1. pomagati: storila je vse, kar je mogla, da bi jim odpomogla; odpomoči komu iz nesreče / pozna zeli, ki odpomorejo pri tej bolezni 2. z dajalnikom odpraviti, odstraniti: odpomoči bedi, težavam; naglušnosti se da odpomoči z aparatom ∙ knjiž. temu se ne da odpomoči to se ne da rešiti, urediti ♪
  16.      odpuščênje  -a s (é) star. odpuščánje: prositi za odpuščenje ♪
  17.      odrešeník  -a m (í) v judovski religiji kdor naredi, da postane človek prost zla in deležen vsega dobrega: čakati obljubljenega odrešenika; pren., ekspr. v mladosti smo bili vsi prepričani, da smo odrešeniki, je dejal ∙ zastar. odrešenik domovine rešitelj ♦ rel. Odrešenik Kristus ♪
  18.      odrešênje  -a s (é) glagolnik od odrešiti: odrešenje sveta / trdil je, da nobena ideologija ne prinaša odrešenja / smrt je bila zanj odrešenje rešitev; star. odrešenje izpod turškega jarma rešitev ♪
  19.      odróčen  tudi odrôčen -čna -o prid. (ọ̄; ō) 1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti: to so odročni kraji; živeti na odročni kmetiji; biti premeščen v odročno vas; prometno odročen predel dežele / odročna ulica; njegove njive so odročne 2. pri vpreženi živini desni: odročni konj, vol odróčno tudi odrôčno 1. prislov od odročen: odročno ležeči deli ozemlja 2. v povedni rabi izraža neudobnost, nepripravnost dejanja: odročno je nositi vodo iz grape; s smiselnim osebkom v dajalniku odročno mi je hoditi iz Ljubljane tja; sam.: pognati odročnega ♪
  20.      odséči  -séčem dov., odséci odsecíte odsékel odsékla (ẹ́) 1. star. odsekati: odseči roko, vejo 2. nar. odkositi: odseči široko red odséčen -a -o: odsečena bilka ♪
  21.      odtêči  -têčem dov., odtêci odtecíte; odtékel odtêkla (é) 1. tekoč se odstraniti zlasti iz kake posode: ker je imel lonec luknjico, je voda odtekla / kri mu je že skoraj odtekla izgubil je skoraj že vso kri 2. v teku oditi: odtekla je po stopnicah odtêči in odtêči se tekoč se odstraniti s površine, iz snovi: voda, ki je zalila dolino ob nevihti, še ni odtekla; izkopali so jarke, da bi voda odtekla odtêči se zaradi odtekanja tekočine postati manj prepojen z njo: obesiti perilo na prosto, da se odteče odtékel -têkla -o: odtekla voda odtečèn -êna -o: odtečena voda; odtečeno perilo ♪
  22.      odtékanje  -a s (ẹ̑) glagolnik od odtekati: odtekanje vode s pobočij / pospešiti odtekanje zraka / odtekanje delovne sile ♪
  23.      odtesáti  -téšem dov., odtêši odtešíte; odtêsal (á ẹ́) s tesanjem odstraniti: odtesati grče / odtesati vejo odklestiti / ekspr. odtesal je krajec kruha in odšel odrezal ♪
  24.      odtŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem odstraniti: odtrgati gumb; odtrgati liste z vejice; odtrgati jabolku pecelj; odtrgati krilu rob; odtrgati z roko, zobmi / odtrgati jabolko, nekaj rož / odtrgati ročaj odlomiti; ročica se je odtrgala; na pobočju se je odtrgala skala in se zvalila v dolino / ekspr. bomba mu je odtrgala roko; veter je odtrgal čoln // s trganjem ločiti od večje količine: odtrgati kos blaga, papirja; odtrgati nitko // s trganjem odstraniti del česa: odtrgati predolge niti, stebelca 2. narediti, povzročiti, da kdo a) ni več skupaj s kom: hotela ga je odtrgati od družine, žene; odtrgati se od svoje družbe / odtrgati kraj od zaledja b) preneha imeti naklonjena, prijateljska čustva do koga: ta dogodek ga je odtrgal od nje; v tujini se je odtrgal od domačih / nihče ga ne more odtrgati od zemlje c) ne more delati več česa: odtrgati koga od dela, študija 3. zmanjšati izplačilo za določen znesek; odtegniti: vsak mesec mu odtrgajo petino plače; sto dinarjev mu je odtrgal, ker je pokvaril stroj ● ekspr. delo ga je za dolgo odtrgalo od doma zaradi dela je bil dolgo zdoma; ekspr. svojih misli ne more odtrgati od njega ne more prenehati misliti nanj; ekspr. ni mogel odtrgati oči, pogleda od nje neprestano jo je gledal odtŕgati se ekspr. 1. oditi, oddaljiti se: skupina fantov se je odtrgala od sprevoda in stekla naprej / ladja se je odtrgala od kopnega je odplula / sunkoma se je odtrgal z mesta in skočil proti njemu / iz sence se je odtrgala ženska postava je prišla, se je pojavila 2. prenehati biti odvisen od koga: odtrgal se je od urednika in nadaljeval svojo pot; zgodaj se je odtrgal od matere // prenehati vztrajati pri čem, upoštevati kaj: odtrgati se od izročila, tradicije ● ekspr. na poseki se odtrga vreščeč krik se zasliši; ekspr. težko se odtrga od doma zaradi dela, dolžnosti domá gre težko od doma; ekspr. odtrgati si od ust prihraniti kaj od življenjsko pomembnih, potrebnih dobrin odtŕgan -a -o: prišiti odtrgan gumb, žep; več let je bil odtrgan od domovine; tabla je ležala odtrgana na tleh ∙ ekspr. bili so popolnoma odtrgani od sveta s svetom niso imeli nobenih stikov, zvez ♪
  25.      odušéviti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. dati čemu značilnosti živega, človeškega: otrok oduševi vse stvari okrog sebe 2. zastar. navdušiti: oduševil ga je za potovanje / njegov nastop je oduševil občinstvo odušévljen -a -o: ljudje so bili oduševljeni; oduševljena bitja; prisl.: oduševljeno govoriti ♪

   1.423 1.448 1.473 1.498 1.523 1.548 1.573 1.598 1.623 1.648  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA