Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (8.226-8.250)


  1.      kóden  -dna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na kod ali kodo: kodni znak / urediti katalog po kodnem sistemu ♪
  2.      kóder  -dra m (ọ́) 1. zvit, zavit šop las ali dolge dlake: kodri ji silijo na čelo; gosti črni kodri / ekspr. razčesavati kodre (kodraste) lase; pren., ekspr. koder cigaretnega dima 2. manjši hišni pes vitke postave z dolgo kodrasto dlako: čistokrvni koder ♪
  3.      kodifikácija  -e ž (á) združitev različnih zakonov ali nepisanih pravnih določil v enoten (zakonski) tekst: kodifikacija predpisov s področja premoženjskih odnosov; kodifikacija letalskega prava // knjiž. uzakonitev, normiranje: kodifikacija načel miroljubne koeksistence ♪
  4.      kodírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. spreminjati določene podatke, informacije v kode: kodirati sporočilo, ukaz / kodirati podatke pred vstavitvijo v računalnik kodíran -a -o: oddajnik oddaja kodirane signale; kodirano označevanje držav, knjig ♪
  5.      kódrast  -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje; kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki ◊ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste ♪
  6.      kódravka  -e ž (ọ́) 1. tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: nogavice iz kodravke 2. mn., redko klešče (za kodranje): kupila si je nove kodravke ♪
  7.      kódrček  -čka m (ọ̑) nav. ekspr. manjšalnica od koder: izpod rute so ji silili temni kodrčki / delati si kodrčke ♪
  8.      kodrogrívec  -vca m (ȋ) nav. slabš. kdor ima kodraste lase: pusti tistega kodrogrivca; pren. Hrast, hrast kodrogrivec, kdo lase ti goste mrši (O. Župančič) ♪
  9.      koeficiènt  -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) 1. fiz., mat. nespremenljiva količina, ki izraža razmerje med dvema ali več spremenljivimi količinami: tabela koeficientov / razteznostni koeficient količina, ki pove, kako se pri segrevanju spremeni dolžina ali prostornina telesa; koeficient trenja količina, ki pove, s kolikšno silo se podlaga upira, ko se po njej premika telo s stalno hitrostjo 2. knjiž. število, ki izraža razmerje med dvema količinama, vrednostma; količnik: koeficient se je spremenil; ugotoviti koeficient ◊ ekon. koeficient obračanja število, ki izraža razmerje med porabljenimi in povprečnimi vloženimi sredstvi, navadno v razdobju enega leta; koeficient produktivnosti število, ki izraža razmerje med količino proizvodnje in številom delavcev ♪
  10.      kofè  -éta m (ȅ ẹ́) nižje pog. kava: prinesi zavitek kofeta / ne pijte preveč kofeta; iz hiše je dišalo po kofetu ♪
  11.      koherénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. medsebojna povezanost, odvisnost: novemu naselju manjka oblikovne koherence; konsistenca in koherenca gospodarskega plana ♪
  12.      koheréntnost  -i ž (ẹ̑) knjiž. lastnost, značilnost koherentnega: koherentnost pojmovnega sistema ♪
  13.      kohezíja  -e ž (ȋ) fiz. sila, ki privlači molekule iste snovi: kohezija med molekulami vode; pren., knjiž. kohezija politične zavesti ♪
  14.      kohezíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: kohezijska sila / kohezijske tendence v družbi ♪
  15.      koincidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata ♪
  16.      kokárda  -e ž (ȃ) nekdaj znak, navadno z barvami državne zastave ali z grbom: prišiti kokardo na čepico / dijaki s slovenskimi kokardami / fašistična kokarda ♪
  17.      kókati  -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
  18.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
  19.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
  20.      koketírati  -am nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom ♪
  21.      kóklja  -e ž (ọ̑) 1. kokoš, ki vali, vodi piščance: na dvorišču je bilo več kokoši in koklja s piščanci / koklja čepi na gnezdu / šalj., kot podkrepitev naj me koklja brcne, če lažem; kot kletvica naj ga koklja brcne ♦ agr. umetna koklja priprava za umetno ogrevanje piščancev 2. nizko nerodna (starejša) ženska, ki veliko govori: take koklje še nisem videl ♪
  22.      kokodájs  -a m (ȃ) posamezen glas pri kokodajsanju: slišati je bilo le kokodajs // redko kokodajsanje: kokoši so se z glasnim kokodajsom razpršile ♪
  23.      kokodájs  medm. (ȃ) posnema glas kokoši, zlasti ko znese jajce: kokodajs, kokodajs, se oglašajo kokoši ♪
  24.      kokodájsa  -e ž (ȃ) šalj. kokoš: kokodajse slabo nesejo; lisica je zavila vrat naši kokodajsi ♪
  25.      kokodájsati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se z glasom kokodajs: kokoši so začele glasno kokodajsati 2. nizko veliko in glasno govoriti: ženske so žlobudrale in kokodajsale, da ni bilo ne konca ne kraja // govoriti sploh: kar naprej ji je kokodajsal, da se mož ne bo več vrnil ♪

   8.101 8.126 8.151 8.176 8.201 8.226 8.251 8.276 8.301 8.326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA