Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SI (6.501-6.525)
- hávba -e ž (ȃ) 1. pog. priprava, podobna večjemu pokrivalu z vgrajenim električnim aparatom za sušenje las; sušilna kapa: sedeti pod havbo / frizerska havba 2. žarg. sprednji zgornji del avtomobilske karoserije, ki pokriva motor ali prtljažni prostor, pokrov: izstopil je in dvignil havbo 3. nar. avba: havba se ji lepo prilega ♪
- hávelok -a m (ȃ) nekdaj moški plašč brez rokavov in s kratko pelerino: nositi, obleči si havelok; moški v haveloku ♪
- hčí hčére ž, tož. ed. hčér, or. ed. hčérjo; rod. mn. hčerá tudi hčér, daj. mn. tudi hčeràm, mest. mn. tudi hčeràh, or. mn. tudi hčerámi; daj., or. dv. tudi hčeráma (ȋ ẹ̑) ženska v odnosu do svojih staršev: hči se mu moži; sprejela nas je domača hči; ima dve majhni, odrasli hčeri; najmlajša hči / ekspr. rodna hči me ne spozna // knjiž., s prilastkom ženska glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: poročil se je s kmečko hčerjo; tujina je zastrupila tisoče naših hčera in sinov ● dal je sosedu hčer (v zakon, za ženo) privolil je v poroko z njim; ekspr. tudi ona je Evina hči navadna ženska z vsemi slabostmi; ekspr. Evine hčere ženske; pesn. hči gora, planin reka, ki izvira v gorskem svetu; evfem. hčere noči vlačuge, prostitutke; preg. kakršna mati, takšna hči ♪
- héc -a m (ẹ̑) nižje pog. neresen, smešen ali zabaven dogodek; šala, potegavščina: pridi, boš videl velik hec; naredimo kak hec; nevaren hec / povej nam kakšen hec šaljivo zgodbo / ekspr., v povedno-prislovni rabi: to bi bil hec, če bi se mu vsi poskrili; ko smo pluli čez ekvator, je bilo sploh hec / za hec ga je udaril ne z resnim namenom ∙ pog., ekspr. z njim smo imeli zmeraj velik hec smo se šalili; nižje pog. on ni za hece je resen, ne mara potegavščin ♪
- hedonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hedoniste ali hedonizem: hedonistična filozofija / hedonistična umetnost ♦ psih. hedonistična psihologija nazor, da izvira človekovo delovanje iz težnje po ugodju ali izogibanju neugodja ♪
- hegemón -a m (ọ̑) knjiž. kdor ima vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki: upirati se volji hegemonov; imperialistični hegemon / publ. delavski razred je postal hegemon naprednih gibanj vodja, vodilna sila // pri starih Grkih vojskovodja, poveljnik ♪
- hegemoníja -e ž (ȋ) vodilen, gospodujoč položaj, zlasti v politiki, nadvlada: boriti se zoper hegemonijo in neenakopravnost; gospodarska, politična hegemonija; hegemonija močnejših nad šibkejšimi; težnja po hegemoniji / hegemonija proletariata / doba atenske hegemonije in razcveta; pren., ekspr. hegemonija razuma nad srcem ♪
- hekatómba -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev ♪
- heksagonálen -lna -o prid. (ȃ) geom. ki ima šest kotov, stranic ali stranskih ploskev: heksagonalna bipiramida, prizma ♦ min. kristali v heksagonalnem sistemu v sistemu z eno navpično in s tremi vodoravnimi enako dolgimi osmi, ki se sekajo med seboj pod kotom 120° ♪
- heksán -a m (ȃ) kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika ♪
- héktičen -čna -o prid. (ẹ́) med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija ♪
- helebárda -e ž (ȃ) nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo ♪
- helenístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu ♪
- helikópter -ja m (ọ́) motorno zračno vozilo brez kril, z velikim propelerjem na vrhu: ponesrečenca so rešili z ledenika s helikopterjem; vojaški helikopter; pilot helikopterja ♪
- heliocéntričen tudi heliocêntričen -čna -o prid. (ẹ́; é) astr. ki ima Sonce za središče vesolja: heliocentrični sistem ♪
- heliotróp -a m (ọ̑) 1. bot. okrasna grmičasta rastlina z modrimi, belimi ali vijoličastimi cveti; posončnica: gredica heliotropov; po vaniliji dišeči cveti heliotropa 2. min. poldrag kamen zelene barve z rdečimi pikami: pečatni prstan s heliotropom 3. geod. zrcalna priprava za dajanje svetlobnih znamenj na večje razdalje: pri merjenju kotov na velike razdalje so si pomagali s heliotropom ♪
- hematít -a m (ȋ) min. 1. jekleno siva ali rdeča rudnina železov oksid: bogata nahajališča hematita; pridobivati železo iz hematita 2. neprozoren poldrag kamen sivo črne barve: prstan s hematitom ♪
- hémbran -a -o prid. (ẹ̑) nar. presnet, šmentan: hembrana ženska, kako si jezična hémbrano prisl.: hembrano malo je tega ♪
- hemoglobín -a m (ȋ) biol. snov, ki daje rdečim krvničkam barvo in prenaša kisik v tkivo, krvno barvilo: ugotoviti količino hemoglobina v krvi; pomanjkanje hemoglobina ♪
- hemolítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na hemolizo: hemolitični simptomi / hemolitična anemija ♪
- hemoroídi -ov m mn. (ȋ) med. bolezenska razširitev vene ob zadnjični odprtini, zlata žila: operirati hemoroide ♪
- héncaj -te medm. (ẹ̑) star. izraža podkrepitev trditve: hencaj, kako si osorna! hencajte, to ga je skrbelo! ♪
- héntan -a -o prid. (ẹ̑) star. presnet, šmentan: hentani paglavec, ta jih ima za ušesi; hentane muhe, kako so sitne / kot kletvica hentana reč, zdaj pa imamo héntano prisl.: to je hentano draga reč; hentano malo mi je do tega / kot vzklik hentano, boš šel proč! ♪
- heptán -a m (ȃ) kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje sedem atomov ogljika ♪
- hêrkul -a m (ȇ) ekspr. zelo močen, velik človek, silak: vsi se bojijo tega herkula; ta človek je pravi herkul ♦ zool. velik hrošč, ki živi v tropskih predelih Srednje in Južne Amerike, Dynastes hercules ♪
6.376 6.401 6.426 6.451 6.476 6.501 6.526 6.551 6.576 6.601