Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (6.301-6.325)



  1.      grámmolékula  -e ž (-ẹ̑) kem. masa čiste snovi v gramih, ki številčno ustreza njeni molekulski masi; mol
  2.      gramòz  -óza in grámoz -a m ( ọ́; á) drobno kamenje za nasipanje, betoniranje: cesto so posuli z gramozom; kup gramoza / rečni gramoz
  3.      gramózar  -ja m (ọ̑) delavec, ki pripravlja gramoz ali posipa z njim: gramozarja sta posipala cesto
  4.      gramózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talcežel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi
  5.      gramózenje  -a s (ọ̑) grad. posipanje z gramozom: jeseni je gramozenje cest nujno potrebno
  6.      granát  -a m () poldrag kamen temno rdeče barve: različki granata; ogrlica iz granatov; broška z granati / češki granat ♦ min. kubični silikat nekaterih dvovalentnih in trivalentnih elementov
  7.      granáta 1 -e ž () z razstrelivom napolnjen topovski izstrelek: granata je eksplodirala nedaleč od njega; granata je zažvižgala mimo ušes; ranil ga je drobec granate; bobnenje topov in treskanje granat // redko z razstrelivom napolnjeno kovinsko telo; bomba: letala so spuščala granate na mesto; rušilna granata / vadili so se v metanju granat ročnih bomb
  8.      granáten 1 -tna -o prid. () 1. nanašajoč se na granat: granatni obesek; nosi granatne uhane 2. v zvezi granatno jabolko nizek južni grm z rdečimi cveti ali njegov rdeči sad: košarica granatnih jabolk granátno prisl.: granatno rdeč žamet
  9.      grandiózen  -zna -o prid. (ọ̑) nav. ekspr. mogočen, veličasten, sijajen: osebe v njegovem grandioznem romanu so zelo žive; to je bila grandiozna predstava; zgraditev prekopa je grandiozno delo / grandiozen načrt za preureditev gospodarstva velikopotezen, zahteven // ekspr. zelo velik: to je grandioznega pomena za nas grandiózno prisl.: grandiozno podan oris velemesta
  10.      grandseigneurski  -a -o [gransenjêr-] () pridevnik od grandseigneur: grandseigneurska širokopoteznost
  11.      gráničar  -ja m () vojak, ki straži, nadzoruje državno mejo: graničarji so ga ujeli; služba graničarjev je včasih težka in neprijetna
  12.      granulácija  -e ž (á) grad. sestav sipkega materiala glede na razmerje med velikostjo zrn, zrnavost: granulacija peska za betoniranje ustreza; določiti granulacijo gramoza / granulacija moke ♦ astr. zrnast videz sončne površine; med. nastajanje zrnastega tkiva pri celjenju ran; zrnasto tkivo samo; obrt. krasitev predmetov z drobnimi srebrnimi, zlatimi zrni
  13.      granulometríja  -e ž () geol. merjenje velikosti zrn sipkih kamnin: ukvarjati se z granulometrijo
  14.      graščínica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od graščina: graščinica razpada; kupil si je graščinico
  15.      grášec  -šca m () zool. majhna sladkovodna školjka z zelo krhko lupino, Pisidium
  16.      grátis  prisl. () knjiž., redko zastonj, brezplačno: pošiljati revijo gratis; neskl. pril.: gratis izvod
  17.      gratulírati  -am dov. in nedov. () knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
  18.      gráve  prisl. () muz., označba za hitrost in izraz izvajanja počasi in težko
  19.      gravitácija  -e ž (á) 1. fiz. pojav, da se telesa privlačijo zaradi svoje mase, težnost: teorija gravitacije 2. gospodarska, prometna usmerjenost k določenemu središču, teženje: gravitacija vasi k mestu
  20.      gravitacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na gravitacijo: gravitacijski zakon; gravitacijska sila; gravitacijsko delovanje nebesnih teles / gravitacijsko polje polje, v katerem delujejo gravitacijske sile / gravitacijsko območje bolnišnice; gravitacijsko področje pristanišča ♦ teh. gravitacijska žičnica žičnica, po kateri se premika tovor zaradi lastne teže
  21.      gravitírati  -am nedov. () biti gospodarsko, prometno usmerjen k določenemu središču, težiti: okoliške vasi gravitirajo k mestu; pomorski kader gravitira glede študija na Piran; gravitirati proti industrijskemu centru; podeželski bolniki gravitirajo v Ljubljano
  22.      gŕb  -a m () stalni simbolični znak države, mesta, plemiške rodbine: nad vrati je bil pritrjen grb; v grbu so imeli orla; državni, plemiški grb; grb celjskih grofov; grb mesta Ljubljane
  23.      gŕba  -e ž (ŕ) 1. večja izboklina na hrbtu zaradi skrivljene hrbtenice: grbo je imel že od rojstva // pog., ekspr. hrbet: mahnil ga je po grbi 2. izbočeni del hrbta nekaterih živali: velblodova grba; pren. gorski greben s strmo grbo 3. zastar. guba (na koži): čelo je bilo polno grb; grbe na licih ● pog., ekspr. če njemu ustrežem, bom kmalu dobil vso vas na grbo vsi vaščani me bodo nadlegovali s prošnjami; pog., ekspr. na grbi ima tri otroke skrbeti mora za tri otroke; pog., ekspr. na grbi jih imam že šestdeset star sem že šestdeset let; pog., ekspr. to sem občutil na svoji grbi na sebi, sam; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premaganrib. mreni podobna sladkovodna riba, Barbus plebejus
  24.      grbáča  -e ž (á) pog., ekspr. hrbet: naložil si je vrečo na grbačo in odšel ∙ pog., slabš. dobiti jih po grbači biti tepen; biti premagan
  25.      grbína  -e ž (í) rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu: smučali so se po grbinah; biti skrit za grbino zemlje ♦ geol. hrib z zaobljenim pobočjem, ki ga je obrusil ledenik

   6.176 6.201 6.226 6.251 6.276 6.301 6.326 6.351 6.376 6.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA