Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SI (5.676-5.700) 
- federacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od federacija: federacijski sistem ♪
- federál -a m (ȃ) v fašistični Italiji tajnik pokrajinske zveze fašistične stranke: sodeloval je s federalom v Gorici ♪
- federatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na federacijo: federativni odnosi; federativna ureditev države / federativna država zvezna država ♪
- fehtáriti -im nedov. (á ȃ) nižje pog., ekspr. prositi: kar naprej fehtari očeta za denar / delat pojdi, pa ti ne bo treba fehtariti ♪
- féhtati -am nedov. (ẹ̄) nižje pog. prositi: fehtal je očeta za denar / na stara leta je fehtal beračil, prosjačil ♪
- féjst in fést prid. neskl. (ẹ̑) pog. 1. ki ima pozitivne lastnosti v precejšnji meri: tukaj so sami fejst ljudje; ekspr. kaj ni tale naš kolega fejst dečko / fejst gospodinja je pridna, skrbna // ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki ima zaželeno lastnost, kakovost v precejšnji meri; dober: tu je pa res fejst zrak / fejst avto ima 2. postaven, lep: fejst fant; ekspr. fejst baba, ne féjst in fést prisl., nižje pog. dobro, izvrstno: fejst gospodari / fejst so se zabavali / fejst počisti temeljito // zelo, hudo: fejst je počilo; fejst je umazan ♪
- féldmaršál -a m (ẹ̑-ȃ) v nekaterih državah najvišji čin v kopenski vojski ali v letalstvu ali nosilec tega čina: feldmaršal je poveljeval armadnemu korpusu ♪
- féldvebel -bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti ♪
- felibríst -a m (ȋ) v Franciji, v drugi polovici 19. stoletja član skupine, ki si prizadeva izoblikovati provansalščino v knjižni jezik: gibanje provansalskih felibristov z Mistralom na čelu ♪
- feljtonístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na feljton ali feljtonistiko: feljtonistični spisi / članek je napisan v feljtonističnem tonu ♪
- féminin -a -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko ženski: kazati psihične feminine znake ♪
- feminístka -e ž (ȋ) v meščanski družbi ženska, ki si prizadeva za enakopravnost z moškimi: postala je vneta feministka ♪
- fén -a m (ẹ̑) 1. geogr. suh, topel veter, ki nastane pri spuščanju zraka preko gorovij: južni, severni fen; pojavljanje fena v Alpah 2. električni aparat, iz katerega piha topel zrak za sušenje las, sušilnik za lase: sušiti lase s fenom ♪
- fének -nka m (ẹ̑) zool. majhna, lisici podobna severnoafriška zver z velikimi uhlji, Fennecus zerda ♪
- fenól -a m (ọ̑) kem. 1. kristalna, v vodi topna snov, izvedena iz benzena z zamenjavo enega atoma vodika s hidroksilno skupino: zastrupitev rib zaradi fenola v odplakah // raztopina te snovi: razkužiti s fenolom; duh po fenolu 2. nav. mn. aromatska spojina, ki ima hidroksilno skupino: uporaba fenolov ♪
- fêredža -e ž (ȇ) v muslimanskem okolju tančica, s katero si muslimanke pokrivajo obraz: prepovedati nošnjo feredže // nekdaj dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank: žene v feredžah ♪
- ferít -a m (ȋ) 1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki 2. metal. čisto železo, obstojno pod 910°C ♪
- fermentácija -e ž (á) biol., kem. spreminjanje organskih snovi z delovanjem encimov: pospešiti fermentacijo; fermentacija mleka, tobaka ♪
- fétiš -a m (ẹ̑) 1. pri nekaterih primitivnih ljudstvih predmet, ki ima nadnaravno moč in se časti po božje: razprava o fetiših in običajih 2. knjiž. za posameznika ali skupino nedotakljiva, slepo oboževana, priznana stvar: ljudsko pesem je spremenil v fetiš; zadati udarec fetišem malomeščanske demokracije ♪
- fevdálec -lca m (ȃ) v fevdalizmu pripadnik vladajočega razreda: denarno gospodarstvo je bilo za marsikaterega fevdalca usodno; priseljevanje tujih fevdalcev ♪
- fevdálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na fevdalce ali fevdalizem: fevdalni red; fevdalna doba; fevdalna družbena ureditev / fevdalni odnosi, privilegiji; fevdalne dajatve; fevdalna razkosanost dežele; fevdalno plemstvo / fevdalna družba, država ◊ zgod. fevdalni gospod do odprave tlačanstva posredni ali neposredni lastnik zemlje s podložniki ♪
- fibríla -e ž (ȋ) anat. vlakence v mišični ali živčni celici ♪
- fičfiríč -a m (ȋ ȋ) ekspr. lahkomiseln, nezanesljiv, navadno vpadljivo oblečen mlajši moški: druži se s samimi fičfiriči; elegantni, gosposki fičfiriči; takle fičfirič, sploh ne ve, kaj bi študiral ♪
- fífty-fífty [-ti] prisl. (ȋ-ȋ) pog. izraža razdelitev na dva enaka dela; pol na pol: razdelila sta si fifty-fifty ♪
- fíga -e ž (í) 1. nizko južno drevo z dlanastokrpimi listi ali njegov sočni, sladki sad: med trtami so rasle tudi fige; jesti, obirati fige / suhe fige 2. pog., pri zavrnitvi, zanikanju pest s palcem, položenim med kazalec in sredinec: narediti, pokazati figo; pomolil mu je figo; star. moliti fige komu 3. nav. mn. okrogel iztrebek, zlasti konjski: pobirati fige po cesti 4. pog., ekspr. kar je malo vredno, nepomembno: vsako figo si zapiše; joka za vsako figo; ljudi so kaznovali za najmanjšo figo; prepira se za prazno figo // nizko malo vreden, nepomemben človek: ti si figa proti njemu 5. nižje pog., ekspr., v prislovni rabi izraža a) navadno v zvezi z en močno zanikanje ali zelo majhno mero: vi me figo brigate; doma je eno figo dobil; to je eno figo vredno b) v povedni rabi omalovaževanje: figa je vse skupaj / elipt.
prava figa, če me premestijo 6. nižje pog., v medmetni rabi izraža močno zanikanje: figo, tebe že ne bom ubogal; saj smo pridni. Figo ste pridni ● pog., ekspr. ista figa je, če grem ali ne vseeno je; pog. držati figo za koga želeti komu, da bi se mu kaj uresničilo, posrečilo; pog. obljubil mu je, v žepu pa je držal figo obljube ni nameraval izpolniti; pog. zmeraj je na cesti kot konjska figa vedno hodi okrog, nikoli ga ni doma ♪
5.551 5.576 5.601 5.626 5.651 5.676 5.701 5.726 5.751 5.776 
