Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (4.601-4.625)


  1.      determinatív  -a m (ȋ) lingv. jezikovno sredstvo, ki (sintaktično) določa kako drugo jezikovno sredstvo ♪
  2.      determinírati  -am dov. in nedov. (ȋ) določiti, opredeliti: precizno determinirati politiko turizma / determinirati najdene fosile / vsebina determinira obliko determiníran -a -o: sociološko determiniran človek; zgodovinsko determiniran pojav; nekateri skladatelji se zavzemajo za ohlapnejše, manj determinirane forme ♪
  3.      determinístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na determinizem: deterministični nauk; deterministični zakoni / deterministični pesimizem; deterministična nujnost ♪
  4.      déti  dém dov., 2. mn. déste (ẹ́ ẹ̑) star. izraziti z besedami; reči, dejati1: jaz pa mislim in dem: to ni nobeno plačilo; ne dam tako poceni, de trgovec; del je, da so ga napadli razbojniki / kaj deš ti, kaj bo iz tega; gotovo so že vsi odšli, si je del mislil, menil; prim. dejati2 ♪
  5.      déti  dénem dov., dêni deníte (ẹ́) napraviti, da pride kaj na določeno mesto: lovec dene puško na ramo; dela je roke pod glavo; krčmar dene pipo v usta in potegne; del je roke v žep; kam si del knjigo; dela si je ogrlico okrog vratu / počakaj, še konja denem v hlev / deni to iz rok! ● knjiž. ponekod, denimo na deželi, ta običaj še poznajo na primer, recimo; knjiž. denimo, da je tako mislimo si, recimo; star. deli so ga ob glavo obglavili so ga; pog. denimo šale na stran začnimo govoriti resno; ekspr. ta nas dene v koš premaga nas, boljši je kot mi; star. deli so ga v okove in vrgli v ječo uklenili; star. nima kaj v usta deti reven je; strada; pijača mu je dobro dela prijala, koristila; dobro mu dene, če ga hvalijo ugaja mu; ekspr. od zadrege ni vedela, kam naj se dene kaj naj počne, kako naj se vede ♪
  6.      detonácija  -e ž (á) pok pri eksploziji brizantnega razstreliva: zadonela je detonacija; oglušujoča, silovita, zamolkla detonacija; odmevi detonacij // eksplozija brizantnega razstreliva: detonacija je odnesla del zidu ♦ avt. eksplozivni vžig zmesi goriva in zraka v bencinskem motorju ♪
  7.      detonacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na detonacijo: detonacijski dušilnik / detonacijski učinek; detonacijski val ♪
  8.      detonírati  -am dov. in nedov. (ȋ) eksplodirati ob zelo hitrem širjenju sežiga v eksplozivu: razstrelivo detonira / preh. detonirati dinamit povzročiti, da detonira ♪
  9.      déus ex máchina  déusa ex máchina [-eksmah-] m, tudi neskl. (ẹ̑-ȃ) lit., v starogrškem gledališču božanstvo, ki nepričakovano razreši dramski zaplet: deus ex machina v Evripidovih tragedijah; pojavil se je kot deus ex machina; pren. smrt junakovega nasprotnika je v romanu nekoliko preočiten deus ex machina ♪
  10.      devastírati  -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. opustošiti, razdejati: devastirati naselje, pokrajino devastíran -a -o: devastirana gozdna parcela ♪
  11.      dévati  -am in -ljem nedov., tudi devála (ẹ́) star. delati, da prihaja kaj na določeno mesto; dajati: ves večer je deval roko pred usta; gostje so si kar sami devali na krožnike / prišel je, ko je ravno otroka devala spat / pog. devati stroj narazen razstavljati ga (na dele) ● devati prašiča iz kože odstranjevati zaklanemu prašiču kožo; pog. vse je v nič deval omalovaževal, podcenjeval; pog. otroke v red devati skrbeti zanje; pog. za hude dni devati na stran hraniti, varčevati ♪
  12.      devét  devêtih štev. (ẹ̑ é) 1. izraža število devet [9] a) v samostalniški rabi: trikrat tri je devet; devetih se ne ustraši / ura bije devet; o pol devetih dopoldne; pridemo ob devetih (zvečer) 21h b) v prilastkovi rabi: devet otrok; v devetih primerih; tudi neskl.: opisuje dogodke zadnjih devet(ih) let; trajalo bo okoli devet dni // neskl. izraža številko devet: oddaja na kanalu 9; v razmerju štiri proti devet 2. ekspr. izraža nedoločeno večjo količino: močen je za devet mož ● ekspr. tako te bom, da boš devet sonc videl močno te bom udaril po glavi; v pravljicah iti čez devet gorá in devet vodá zelo daleč; star. v devetih vaseh ni takega dekleta daleč naokoli; sam.: igr. pikova devet devetica, devetka ♪
  13.      devétdesetlétnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) 1. devetdeseta obletnica: proslaviti devetdesetletnico; devetdesetletnica obstoja gasilskega društva 2. devetdeset let stara ženska: devetdesetletnica je še zdrava in čila ♪
  14.      devétdnévnica  -e ž (ẹ̑-ẹ̑) rel. pobožnost, ki traja devet dni: opravljala je devetdnevnico za sinovo zdravje; devetdnevnica v čast Mariji ♪
  15.      devetérica  -e ž (ẹ̑) skupina devetih oseb: deveterica najboljših športnikov ♪
  16.      devetéro  štev. neskl. (ẹ̑) skupina devetih enot a) pri množinskih samostalnikih: njemu bi človek ne videl v srce, pa če bi si nataknil devetero naočnikov (I. Cankar) b) pri drugih samostalnikih: prvi izmed devetero otrok ♪
  17.      devêti  -a -o štev. (é) ki v zapovrstju ustreza številu devet: deveti [9.] februar; bil je deveti otrok v družini; ob deveti (uri) 9h; 21h; v deveto leto gre / deveti del celote ● ekspr. dekleta so mu deveta briga prav nič se ne zmeni zanje; deveta dežela v pravljicah daljna dežela; dežela, v kateri se človeku zelo dobro godi; ekspr. tat je bil že zdavnaj za deveto goro zelo daleč; je izginil brez sledu; pog., šalj. deveta lepota jamica na bradi; ekspr. kovati koga v deveta nebesa zelo hvaliti, povzdigovati; ekspr. biti v devetih nebesih zelo srečen; preg. dober glas seže v deveto vas kar je dobro, je daleč naokrog znano ♪
  18.      devetogúb  -a m (ȗ) zool. del želodca prežvekovalcev z visečimi gubami sluznice: prežvečena hrana pride v devetogub in siriščnik ♪
  19.      deviácija  -e ž (á) knjiž. odmik od normalnega ali pravega, odklon: psihična deviacija; deviacije v otrokovem vedenju / v organih samoupravljanja so se pojavile deviacije; birokratske deviacije ◊ ekon. standardna deviacija številčni izraz, ki kaže na razlike od povprečja določenih podatkov; fiz. deviacija žarka kot, za katerega se žarek odkloni pri prehodu skozi optično napravo; grad. deviacija delno menjanje stare trase pri rekonstrukciji ceste; preložitev ♪
  20.      deviírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. odmikati se od normalnega, pravega, odklanjati se: birokracija je bedela nad tem, da umetnost ne bi deviirala; preh. človeka deviirajo lastni interesi ♪
  21.      devíza  -e ž (ȋ) knjiž. življenjsko vodilo, geslo: njegova deviza je bila zmeraj: zmagati za vsako ceno; dobro živeti, to je njihova deviza; začeti moramo znova, in to pri najmlajših, je naša deviza / njihova deviza na zastavi je: v slogi je moč ♪
  22.      devízen  -zna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na devize: devizni dotok, priliv, promet; devizni režim, sistem; devizna bilanca; devizna politika; krepiti sistem deviznega samofinanciranja / devizni prekršek ♦ fin. devizni dinar računska valuta, v kateri je obračunana tuja valuta po uradnem tečaju; devizni račun bančni račun, na katerega so naložena tuja plačilna sredstva; devizni tečaj; jur. devizno pravo devízno prisl.: nekatere panoge industrije so devizno pasivne ♪
  23.      devíznopráven  -vna -o prid. (ȋ-ā) nanašajoč se na devizno pravo: deviznopravni predpisi ♪
  24.      dezertêrski  -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na dezerterje: dezerterska skupina / med vojaki je širil dezerterske misli / ekspr. ravnanje njihovih voditeljev je dezertersko ♪
  25.      dezertêrstvo  -a s (ȇ) pojav dezertiranja: na fronti se je širilo dezerterstvo; boriti se proti dezerterstvu // pobeg od vojakov ali iz boja: dezerterstvo so kaznovali s smrtjo; trikratno dezerterstvo; pren. narodno dezerterstvo ♪

   4.476 4.501 4.526 4.551 4.576 4.601 4.626 4.651 4.676 4.701  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA