Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (3.876-3.900)


  1.      céncati  -am in cencáti -ám [nenaglašeno cǝn in cen] nedov. (ẹ̑; á ȃ) redko omahovati, pomišljati se: odločiti se je treba, ne pa cencati // slabš. počasi hoditi, voziti se: leno cenca po cesti ♪
  2.      cenén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je po nizki ceni, poceni: ceneni izdelki; cenena delovna sila / star. kupiti za cenen denar za malo denarja; pren. cenen dovtip; lov za cenenimi učinki; cenene fraze; prim. cenejši ♪
  3.      cenénost  -i ž (ẹ̑) nizka cena predmetov ali storitev: konkurirati s cenenostjo izdelkov; cenenost konfekcije; cenenost blaga // slabš. majhna vrednost: dobra igra ne more rešiti cenenosti besedila ♪
  4.      cenílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cenitev: cenilni zapisnik / cenilna vrednost; plačati cenilno vsoto / cenilna komisija; cenilna pristojbina ♪
  5.      cenó  prisl. (ọ̑) redko po nizki ceni, poceni: ceno kupiti; prim. cen, cenejši ♪
  6.      cenóvnik  in cenovník -a m (ọ̑; í) zastar. cenik: komisija je izdelala enoten cenovnik ♪
  7.      cénter  in cênter -tra m (ẹ̄; ē) 1. kraj, ki je enako oddaljen od obrobij; sredina, središče: stanovati v centru (mesta); publ. iščem sobo v strogem centru / občina Ljubljana-Center; pren. biti v centru pozornosti 2. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost, središče: ogledati si pomembnejše gospodarske, industrijske centre države; kulturni, športni center / družbeni center del naselja z objekti za politično, kulturno-prosvetno in zabavno dejavnost // ustanova, ki usmerja in vodi določeno dejavnost: izobraževalni center; šolski center za kovinsko stroko; center za napredek gospodinjstva 3. polit. sredinska skupina v parlamentu: ameriški demokratični center; vlada italijanskega levega centra 4. šport. sredinski igralec pri košarki: prvi center ni dosegel niti enega koša ◊ anat. možganski centri; voj. center srednji del bojne črte ♪
  8.      céntiméter  -tra m (ẹ̑-ẹ̄) 1. dolžinska mera, stotina metra: nekaj centimetrov oddaljen; pet centimetrov [5 cm] dolga rana / kubični, kvadratni centimeter / ekspr. tudi za centimeter se ni premaknil prav nič 2. trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m: šivilja si je obesila centimeter okrog vratu ♪
  9.      centrálen  -lna -o prid. (ȃ) 1. ki je v središču; sredinski, središčen: centralni del mesta; centralna Afrika; centralna lega predmeta 2. ki deluje, vodi iz središča, osrednji: centralni državni organ; centralna vlada; centralno upravljanje gospodarstva / centralna kurjava; centralno ogrevanje / centralni komite [CK] osrednje vodstvo stranke, zlasti komunističnih partij 3. bistven, pomemben, poglaviten: centralni problemi socialistične graditve; centralna figura romana ◊ anat. centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; biblio. centralni katalog Narodne in univerzitetne knjižnice kartoteka knjig in periodik znanstvenih in strokovnih knjižnic v Sloveniji; fiz. centralno gibanje gibanje, pri katerem je delujoča sila trajno usmerjena proti isti točki centrálno prisl.: stanovanje je ogrevano centralno; centralno upravljati podjetje; sam.: pog. v hiši imajo centralno centralno kurjavo ♪
  10.      centralízem  -zma m (ȋ) sistem centraliziranega upravljanja: uvajati centralizem ♦ polit. demokratični centralizem; državni centralizem // slabš. uveljavljanje centralistične miselnosti: tega centralizma mora biti enkrat konec ♪
  11.      centrifugálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proč od središča, sredobežen: centrifugalni pospešek; centrifugalna sila // teh. ki deluje na principu centrifugalne sile: centrifugalni ožemalnik; centrifugalni regulator pare; centrifugalna črpalka ◊ anat. centrifugalni živci živci, ki vodijo vzburjenje od osrednjega živčevja ♪
  12.      centrifugálnost  -i ž (ȃ) fiz. lastnost centrifugalne sile, sredobežnost ♪
  13.      centripetálen  -lna -o prid. (ȃ) fiz. ki se giblje ali povzroča gibanje proti središču, sredotežen: centripetalni pospešek; centripetalna sila ◊ anat. centripetalni živci živci, ki vodijo vzburjenje v osrednje živčevje ♪
  14.      centripetálnost  -i ž (ȃ) fiz. lastnost centripetalne sile, sredotežnost ♪
  15.      centrumáš  -a m (á) polit. član sredinske skupine v parlamentu, sredinec: vodstvo so prevzeli centrumaši ♪
  16.      cenzúren  -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na cenzuro: cenzurni predpisi; cenzurni urad / cenzurni rokopis ♪
  17.      cépanje  tudi cêpanje -a s (ẹ́; é) glagolnik od cepati, padati: slišim cepanje padajočih kapelj / to je bilo cepanja na ledu ♪
  18.      cépec  -pca m (ẹ́) 1. preprosto orodje za ročno mlačev: mlatiti s cepci; pokanje cepcev na skednjih // redko del cepca, s katerim se udarja; cep: cepec z grčasto bunko 2. zastar. debela palica, gorjača: opiral se je na okovan cepec 3. ekspr. neolikan ali omejen človek: pa si res pravi cepec; vede se kot teleban in cepec / in jaz, cepec, sem mu verjel / kot psovka: kam pa rineš, cepec; cepec neumni ● ekspr. končati prepir s cepcem surovo, neotesano ♪
  19.      cepìč  cepíča m (ȉ í) 1. enoletni poganjek, s katerim se cepi: cepič se je prijel; prirezati cepič; jablanovi cepiči; cepiči najrodovitnejših trsov 2. redko preprosto orodje za ročno mlačev; cepec: pokanje cepičev ♪
  20.      cepíka  -e ž (í) enoletni poganjek, s katerim se cepi; cepič: cepika se je prijela; pren. bil je cepljen z najžlahtnejšimi cepikami slovenske kulture // cepljenka, cepljenec: v sadovnjaku opaziš dolge vrste mladih cepik / češnja cepika ♪
  21.      cepín  -a m (ȋ) gozdarsko orodje za premikanje hlodov: zasaditi cepin v hlod // krampu podobno alpinistično orodje za rabo v snegu in ledu: s cepinom si je v ledu izsekal stopinjo ♪
  22.      cepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od cepiti: a) gospodarska cepitev Evrope; svetovnonazorska cepitev; cepitev sveta na bloke; cepitev družbe v razrede b) cepitev žlahtne trte na ameriško / cepitev bakterij na nova gojišča c) po cepitvi se pojavi na koži boleča oteklina ◊ biol. razmnoževanje najpreprostejših enoceličnih organizmov z razpolovitvijo; fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija ♪
  23.      cepíti  in cépiti -im nedov. (ȋ ẹ́) 1. po dolgem razsekovati, klati: cepiti drva / lasje, nohti se cepijo / cesta se cepi na dvoje 2. ločevati v dele, skupine: spori so začeli cepiti stranko; naše moči se cepijo ♦ fiz. nevtroni cepijo izotop urana 3. nedov. in dov. vstavljati cepič, požlahtnjevati s cepljenjem: cepiti divjake, vrtnico; cepiti merlot na ameriško trto / cepiti v precep, za lub; pren. cepiti evropsko umetnost na domačo tradicijo 4. nedov. in dov. vnašati v telo cepivo: cepiti otroka; cepiti prašiče proti rdečici; zaščitno cepiti / pog. koze cepiti proti kozam ● ekspr. cepiti dlako razčlenjevati problem do nepomembnih malenkosti cépljen -a -o: cepljena rastlina, trta; cepljeno usnje; biti cepljen proti davici ♪
  24.      cepívo  -a s (í) 1. snov za cepljenje proti nalezljivim boleznim: vbrizgniti cepivo; zaščitno, zdravilno cepivo; cepivo proti otroški paralizi 2. agr. snov za sirjenje mleka: pri izdelovanju sira dodajajo mleku mikrobiološka cepiva ♪
  25.      cépljenec  -nca m (ẹ́) 1. kdor je cepljen: nega cepljenca 2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast 3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca 4. zastar. prašič križanec ♪

   3.751 3.776 3.801 3.826 3.851 3.876 3.901 3.926 3.951 3.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA