Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SI (3.001-3.025)
- arianízem -zma m (ȋ) rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog: širjenje arianizma ♪
- aristárh -a m (ȃ) knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju: naši takratni aristarhi ♪
- aristokrát -a m (ȃ) v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič: fevdalni aristokrat; aristokrati in meščani // pripadnik skupine ljudi, ki ima moč, veljavo zaradi položaja ali premoženja: denarni aristokrat; nosi se kot aristokrat / ekspr. je aristokrat od glave do pet; pren. duhovni aristokrat ♪
- arkáda -e ž (ȃ) 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu // mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado ♪
- arkádijski -a -o prid. (á) knjiž. preprost, idiličen: arkadijske počitnice v domači vasi; arkadijsko okolje ♪
- armáda -e ž (ȃ) 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic ◊ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska ♪
- armatúra -e ž (ȗ) 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami ♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature ♪
- ármija -e ž (á) nav. ed., publ. oborožene sile države; armada: stopiti v armijo ♦ voj. general armije čin v Jugoslovanski ljudski armadi, za stopnjo nižji od generala ♪
- armírati -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet; armirati nosilni steber; armirati steklo armíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija ♪
- arnávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arnavte: arnavtski jezik; arnavtska manjšina v Jugoslaviji ♪
- arondácija -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje; razpravljati o arondaciji; arondacija kmetijskih obdelovalnih površin ♪
- artél -a m (ẹ̑) v carski Rusiji in v Sovjetski zvezi zadružna organizacija različnih tipov: kmetijski artel ♪
- arterializácija -e ž (á) med. naravno ali umetno napajanje krvi s kisikom ♪
- artíkel -kla m (í) proizvodni in trgovski predmet, blago: nekateri artikli so se podražili; to je zelo iskan artikel; izvozni, živilski artikli; artikli za široko potrošnjo; povpraševanje po modnem, sezonskem artiklu / umetnost ni trgovski artikel ◊ jur. člen v starih pravnih besedilih; lingv. spolnik ♪
- artíst -a m (ȋ) 1. kdor nastopa v varieteju, kabaretu, cirkusu: bil je artist in akrobat; nastop potujoče skupine artistov; življenje cirkuških artistov 2. ekspr. kdor do največje popolnosti obvlada kaj: ni bil samo telovadec, ampak artist; artist, kakršen je Prešeren, do konca izbrusi obliko pesmi; ni resnična ustvarjalna osebnost, marveč samo artist ♪
- arzén -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom; elementarni arzen ♪
- arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom ♦ kem. arzenov trioksid ♪
- arzénov -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na arzen: arzenov sulfid; arzenov trioksid; arzenova kislina; arzenove spojine, zlitine ♪
- ás 1 -a m (ȃ) 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav. iron. ti si pa as ♪
- asanácija -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
- asketízem -zma m (ȋ) 1. asketski način življenja: propagirati asketizem; iskati rešitev v asketizmu 2. redko asketika: poglabljati se v asketizem 3. redko asketstvo: asketizem meniškega življenja ♪
- asociácija -e ž (á) 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov // združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti ◊ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje ♪
- asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu; pozitivistična asociacijska teorija; asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica ♪
- asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces; asociativno doživljanje; asociativno povezovanje dogodkov; uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi ◊ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijami asociatívno prisl.: asociativno se spomniti ♪
- asortimènt -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
2.876 2.901 2.926 2.951 2.976 3.001 3.026 3.051 3.076 3.101