Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (276-300)



  1.      ngular  -a m () lingv. slovnično število, ki zaznamuje eno stvar ali enoto iz več stvari; ednina: genitiv singulara; singular, dual in plural / sklanjati v singularu
  2.      ngularen  tudi singuláren -rna -o prid. (; ) 1. nanašajoč se na singular; edninski: singularne končnice 2. knjiž. poseben, izjemen: singularni položaj brižinskih spomenikov // posamezen: singularni primeri ◊ geom. singularna točka krivulje točka, katere lastnosti se razlikujejo od splošnih lastnosti večine drugih točk na krivulji; jur. singularni pravni naslednik naslednik, ki pridobi posamezno stvar ali pravico od pravnega prednika
  3.      ngularnost  tudi singulárnost -i ž (; ) knjiž. posebnost, izjemnost: singularnost umetnine
  4.      sinhrón  -a -o prid. (ọ̑) knjiž. sočasen, istočasen: gibanje, vrtenje mora biti sinhrono; sinhrono raziskovanje jezika / sinhroni pojavi ♦ film. sinhrono snemanje istočasno snemanje slike in zvoka; lingv. sinhrona lingvistika; teh. sinhroni stroji sinhronski stroji sinhróno prisl.: motorja delujeta sinhrono
  5.      sinhróničen  -čna -o prid. (ọ́) knjiž. sočasen, istočasen: sinhronična metoda / sinhronično raziskovanje jezika sinhrono
  6.      sinhroníja  -e ž () knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronija pojavov ♦ lingv. proučevati jezik s stališča sinhronije
  7.      sinhronístičen  -čna -o prid. (í) knjiž., redko sočasen, istočasen: sinhronistična metoda raziskovanja
  8.      sinhronizácija  -e ž (á) glagolnik od sinhronizirati: sinhronizacija gibov / sinhronizacija vojaških akcij / sinhronizacija filma
  9.      sinhronizacíjski  -a -o prid. () nanašajoč se na sinhronizacijo: sinhronizacijski postopek / sinhronizacijski stroji ♦ elektr. sinhronizacijski impulz, signal impulz, signal za uskladitev delovanja določenih električnih naprav
  10.      sinhronízem  -zma m () knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronizem gibov ♦ elektr. stanje enakosti frekvence in faze; ptt vrtenje določenih vrtljivih delov dveh med seboj ločenih naprav z isto vrtilno hitrostjo
  11.      sinhronizírati  -am dov. in nedov. () 1. narediti, da se dejanja, pojavi časovno med seboj ujemajo, potekajo istočasno: sinhronizirati gibe / sinhronizirati dejavnosti / sinhronizirati ure uskladiti 2. film. narediti, da se slika in zvok v filmu med seboj časovno ujemata: sinhronizirati film // z dodatnim tonskim snemanjem in montažo nadomestiti izvirni govor, jezik filma s kakim drugim jezikom: sinhronizirati tuje filme / sinhronizirati film v slovenski jezik ◊ gled. sinhronizirati lutko uskladiti njene kretnje z govorom; ptt sinhronizirati narediti, da se določeni vrtljivi deli dveh med seboj ločenih naprav vrtijo z isto vrtilno hitrostjo sinhronizíran -a -o: sinhronizirani filmi; program prakse je sinhroniziran s programom predavanj ♦ elektr. sinhronizirani motor elektromotor, pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem; strojn. sinhronizirani menjalnik menjalnik s pripravo, ki omogoča avtomatično izenačevanje vrtilne hitrosti; prisl.: proizvodnja teče sinhronizirano
  12.      sinhrónost  -i ž (ọ̑) knjiž. sočasnost, istočasnost: sinhronost dogodkov / sinhronost v slikarstvu ♦ film. sinhronost med sliko in zvokom v filmu
  13.      sinhrónski  -a -o prid. (ọ̑) elektr. pri katerem se rotor vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: sinhronski generator; sinhronski motor
  14.      sinhrotrón  -a m (ọ̑) fiz. naprava za krožno pospeševanje gibanja elektronov in protonov
  15.      siníca  -e ž (í) manjša ptica pevka s črno glavo in rumenim ali umazano belim trebuhom: po drevju ščebetajo sinice ♦ zool. čopasta, modra, velika sinica
  16.      sinicéza  -e ž (ẹ̑) lit. združitev dveh samoglasnikov pri izgovoru v en zlog, zlitje: zaradi siniceze je verz kljub nadštevilnemu samoglasniku pravilen
  17.      siníčica  -e ž (í) ekspr. manjšalnica od sinica: na okno je priletela drobna siničica
  18.      siníčji  -a -e prid. () nanašajoč se na sinice: siničji kljun / siničje petje
  19.      siníčka  -e ž (í) manjšalnica od sinica: na drevju ščebetajo siničke
  20.      niti  -em dov.) knjiž. 1. nenadoma se pojaviti, prikazati zaradi lastne svetlosti: svetloba, zarja sine / odšli so, še preden je sinil dan se je zdanilo / izza oblakov je sinila luna posijala / v očeh ji je sinila groza // nenadoma se pojaviti, prikazati sploh: iz megle je sinila senca ženske postave / kot blisk mu je v glavo sinil spomin nenadoma se je spomnil 2. z oslabljenim pomenom izraža začetek dejanja, stanja, kot ga določa samostalnik: kdaj jim sine svoboda / naj ji sine sonce sreče
  21.      nj  -a m () knjiž., redko sinjina: sinj neba / sinj njenih ustnic pomodrelost
  22.      nj  -í ž () knjiž., redko sinjina: bleda sinj neba
  23.      njast  -a -o prid. () ki ni popolnoma sinji: sinjasto nebo / knjiž. drevored sinjastih platan
  24.      sinjebrádec  -dca m () knjiž. moški, ki mori svoje žene: bale so se sinjebradca
  25.      sinjeók  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima sinje, svetlo modre oči: sinjeoka deklica

   151 176 201 226 251 276 301 326 351 376  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA