Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (2.751-2.775)



  1.      adoptíranje  -a s () posvojitev: ker ni mogla imeti lastnih otrok, se je odločila za adoptiranje otroka neke daljne sorodnice; poenostaviti formalnosti pri adoptiranju vojnih sirot
  2.      adoptíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na adoptante ali adoptirance: adoptivni oče; njegov adoptivni sin
  3.      adresánt  -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj
  4.      adresát  -a m () redko prejemnik pošiljke, naslovljenec: adresat pisma ni prejel
  5.      adrijánski  -a -o prid. () zastar. jadranski: sinje adrijansko morje
  6.      adsorbírati  -am nedov. in dov. () fiz. zgoščevati plinaste ali raztopljene snovi na svoji površini: črna platina adsorbira kisik
  7.      adsórpcija  -e ž (ọ́) fiz. zgoščevanje plinastih ali raztopljenih snovi na površini trdnih snovi: adsorpcija plinov na kovini
  8.      adstríngens  -a m () farm. snov, ki zožuje površinske krvne žilice: galun, tanin je adstringens
  9.      advokát  -a m () kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu; posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
  10.      advokatúra  -e ž () javna služba dajanja pravne pomoči, odvetništvo: posvetiti se advokaturi; prositi za advokaturo / odpreti advokaturo
  11.      aeróben  -bna -o prid. (ọ̑) biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik: aerobne bakterije / aerobno dihanje
  12.      aerobióza  -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
  13.      áerodinámičen  in aêrodinámičen -čna -o prid. (-á; -á) nanašajoč se na aerodinamiko: aerodinamični izkoristek; aerodinamične sile // ki povzroča čim manjši zračni upor: aerodinamična drža telesa pri smučarskih skokih; aerodinamične linije letala; avtomobil aerodinamične oblike áerodinámično in aêrodinámično prisl.: aerodinamično oblikovano vozilo
  14.      aerodrómski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na aerodrom; letališki: aerodromska signalizacija / aerodromsko podjetje Ljubljana—Brnik
  15.      aerolít  -a m () petr. zlasti iz silikatov sestavljena gmota, ki pade iz vesolja na zemljo
  16.      áeromehánika  in aêromehánika -e ž (-á; -á) nauk o silah in gibanju plinov
  17.      afékt  -a m (ẹ̑) zelo močno, a kratkotrajno čustvo: izzvati afekt; to je rekel, storil v afektu; silovit afekt; je človek afektov ◊ med. primarni afekt prva bolezenska sprememba
  18.      afektíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na afekt: afektivni zločinci / afektivna reakcija; afektivno dejanje; zločin je storil v afektivnem stanju / afektivna vrednost sintaktičnih zvez
  19.      afežéjevka  -e ž (ẹ̑) pog. članica Antifašistične fronte žena Jugoslavije
  20.      afinitéta  -e ž (ẹ̑) 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem // nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo ◊ geom. lastnost afino povezanih tvorb
  21.      afinitéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na afiniteto: afinitetna osnova / afinitetna sila
  22.      afirmácija  -e ž (á) uveljavitev, utrditev, potrditev: prvo mesto je za igralca velika afirmacija; na kongresu je dosegla koeksistenca svojo največjo afirmacijo; vsaka nagrada pomeni ponovno afirmacijo našega filma; kulturna, politična, umetniška afirmacija; družabna, mednarodna afirmacija; afirmacija na mednarodnem torišču; prizadevanje za afirmacijo slovenstva / negacija ali afirmacija trditev
  23.      áfna  -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna ● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
  24.      afnáti se  -ám se nedov.) nižje pog. nenaravno, izumetničeno se nositi ali vesti: očital ji je, da se afna
  25.      ágens  -a m () kar povzroča, pospešuje kako dogajanje ali delovanje, gibalo: kulturni delavci so bili tudi politični agens; dialog je v njegovih delih vodilni agens // faktor, činitelj, dejavnik: bolezni lahko povzročijo psihični agensi

   2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776 2.801 2.826 2.851  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA