Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SI (2.676-2.700)
- zašíliti -im dov. (í ȋ) redko ošiliti: zašiliti kol zašíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi shujšanosti se mu je brada zašilila; nos se ji je zašilil zašíljen -a -o: zašiljen svinčnik ∙ ekspr. zašiljeni vrhovi gor ostri, koničasti ♦ arhit. zašiljeni lok šilasti lok ♪
- zašíti -šíjem dov., zašìl (í ȋ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: zašiti strgane rokave, nogavice; zašiti po šivih / ročno, strojno zašiti / pog. te lepe obleke je zašila sama sešila 2. ekspr. aretirati, zapreti: zašili so ga, ker je prodajal mamila / zašili so ga za šest mesecev 3. pog. namerno povzročiti komu neprijetnosti, težave: v svoji užaljenosti bo poskusil vse, da ga zašije ● denar je zašila v rob obleke všila; ekspr. nekaj tovarišev je sodišče že zašilo obsodilo zašít -a -o: zašiti čevlji; otrok je bil vedno opran in zašit ♪
- zašívati -am nedov., zašivájte; zašívala in zašivála (í) s šivanjem delati kaj celo: prala in zašivala mu je njegova mati / dov., nar. zahodno naslednji teden si bo zašivala obleko sešila ♪
- zatrosíti in zatrósiti -im dov. (ȋ ọ́) star. 1. raztrositi: po travniku zatrositi gnoj, pepel 2. zanesti: zatrositi razdor / okužene živali so zatrosile bolezen / zatrositi ogenj v seno povzročiti, da začne goreti ♪
- zavésica -e ž (ẹ̑) manjšalnica od zavesa: na oknih visijo zavesice; bela, nagubana zavesica / (avtomobilska) zavesica gumijasta ali plastična plošča, pritrjena za avtomobilskim kolesom, ki preprečuje dviganje vode, peska s ceste ♪
- zavésiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. 1. zagrniti z zaveso: zavesiti okno, vhod / zavesiti z odejo // zagrniti, zakriti s čim visečim sploh: zavesiti si obraz s pajčolanom 2. viseč zakriti: brki so mu zavesili zgornjo ustnico / ekspr. megla je zavesila polja ● knjiž., ekspr. nebo se je zavesilo z nizkimi oblaki se je zakrilo, prekrilo zavéšen -a -o: ženske, zavešene čez obraz; zavešena okna ♪
- zavéšiti -im dov. (ẹ́ ẹ̄) star. zapreti z veho: zavešiti sod ♪
- završíti -ím dov., zavŕšil (ȋ í) zastar. končati: lotil se je dela in ga tudi završil / završiti študij / tečaj se je završil sredi meseca završèn -êna -o: preiskava je že završena ♪
- zbalansíranje tudi izbalansíranje in zbalancíranje tudi izbalancíranje -a s (ȋ) glagolnik od zbalansirati: zbalansiranje krmilne naprave ♪
- zbalansírati -am tudi izbalansírati -am in zbalancírati -am tudi izbalancírati -am dov. (ȋ) 1. spraviti v ravnotežje: zbalansirati jadrnico / zbalansirati krmilno napravo 2. ekspr. loveč ravnotežje prinesti: srečno je zbalansiral poln pladenj na mizo zbalansíran tudi izbalansíran in zbalancíran tudi izbalancíran -a -o: zbalansirano krmilo ♪
- zbosíti -ím tudi izbosíti -ím dov., zbósil tudi izbósil (ȋ í) narediti, povzročiti, da je žival brez podkve, nepodkovana: zbositi konja, vola; konj se je zbosil, treba ga bo podkovati // ekspr. narediti, povzročiti, da je kdo bos, neobut: pomanjkanje je zbosilo vso družino / dolga pot ga je zbosila povzročila, da si je izrabil, uničil čevlje zbošèn tudi izbošèn -êna -o in zbosèn tudi izbosèn -êna -o: napol zbošen je prišel z izleta; zbošena kobila ♪
- zbrusiti narediti ostro ipd. gl. izbrusiti ipd. ♪
- zdolgočásiti -im [u̯g] dov. (á ȃ) povzročiti komu dolgčas: njegova zadržanost jo je zdolgočasila; zdolgočasiti bralce zdolgočásiti se občutiti dolgčas: pri njih se vedno zdolgočasi // s smiselnim osebkom v dajalniku postati dolgčas: kadar se mu zdolgočasi, gre k sosedu / zdolgočasilo se mu je po domu zdolgočásen -a -o 1. deležnik od zdolgočasiti: zdolgočaseni otroci; biti, postati zdolgočasen; zdolgočasena družba 2. ki izraža, kaže dolgčas: zdolgočasen glas; vanj so strmeli zdolgočaseni obrazi; zdolgočaseno govorjenje; prisl.: zdolgočaseno zehati ♪
- zdresírati -am dov. (ȋ) navaditi, izuriti živali v določeni spretnosti: zdresirati konja; zdresirati psa za lov // ekspr. strogo in mehanično vzgojiti z navajanjem k nekritični poslušnosti: zdresirati učence; ljudi so dobro zdresirali zdresíran -a -o: zdresiran delfin; zdresirani vojaki ♪
- zdušíti -ím dov., zdúšil (ȋ í) skuhati v pokriti posodi v majhni količini vode in maščobe: zdušiti čebulo, korenje, meso / zdušiti jabolka v oslajeni vodi zdušèn -êna -o: zdušene gobe; zdušeno meso ♪
- zglasíti se -ím se, in zglasíti se in zglásiti se -im se dov., zglásil se (ȋ í; ȋ á) 1. (uradno) priti na določeno mesto na zahtevo ali poziv: dobil je sporočilo, naj se zglasi na občini; zglasiti se pri direktorju, v tajništvu / zglasite se v kadrovskem oddelku osebno ali pismeno v desetih dneh / v treh dneh se mora zglasiti na delo 2. priti kam, navadno z določenim namenom: če boš kaj potreboval, se kar zglasi; mimogrede se je zglasil pri bratu; zglasite se lahko vsak dan popoldne // redko oglasiti se, javiti se: zglasil se jim je z razglednico 3. star. prijaviti se, priglasiti se: zglasiti se k izpitu / zglasiti se za besedo ● zastar. takoj mu je zglasil novico povedal, sporočil; zastar. zglasiti se s pesmijo zapeti ♪
- zgnúsiti se -im se dov. (ú ȗ) redko, z dajalnikom zagnusiti se: jed se mu je zgnusila ♪
- zgrešítev -tve ž (ȋ) glagolnik od zgrešiti: zgrešitev cilja / zgrešitev življenjskega smisla ♪
- zgrešíti -ím tudi izgrešíti -ím dov., zgréši tudi izgréši; zgréšil tudi izgréšil (ȋ í) 1. pri metanju, streljanju ne zadeti: nameril je in ustrelil, vendar je zgrešil; zgrešiti cilj, tarčo / krogla, strel zgreši / igralec je zgrešil žogo / vtikal je ključ, pa je vedno zgrešil ključavnico 2. pri premikanju, iskanju ne videti, ne opaziti: voznik je zgrešil odcep; v temi je zgrešil pot, vrata; zgrešiti smer; v množici sta se zgrešila / hiša stoji na samem, ne boste je zgrešili; tega človeka ne moreš zgrešiti, tako
izstopa // priti v položaj, ko se česa ne vidi, ne opazi več: sledil mu je v primerni razdalji, da ga ne bi zgrešil / med grmovjem je pes sled zgrešil 3. ne doseči zaželenega, pričakovanega rezultata: predstava je zgrešila svoj namen; neprodane knjige zgrešijo pravi smisel 4. ekspr. narediti napako, zmotiti se: zgrešil je, ker ga ni poslušal; za študij se je odločil nepremišljeno in je šele pozneje spoznal, da je zgrešil / zgrešiti poklic ne izbrati si tistega poklica, za katerega ima osebek sposobnosti, nagnjenje, veselje ● ekspr. ljudje so ga že zgrešili ga ne poznajo, prepoznajo več; ekspr. njegovo ime sem čisto zgrešil se ga ne spomnim; ekspr. fant je zgrešil pravo pot ravna, dela nepravilno, moralno
oporečno; take priložnosti gotovo ne boš zgrešil zamudil zgrešèn tudi izgrešèn -êna -o 1. deležnik od zgrešiti: zgrešen cilj; zgrešena smer; uprizoritev je bila igralsko in režijsko zgrešena 2. ekspr. napačen, neprimeren: zgrešen ukrep; zgrešena naložba; zgrešena politika; tako ravnanje je popolnoma zgrešeno / zgrešeno življenje; prisl.: zgrešeno razlagana pesem ♪
- zmasírati -am dov. (ȋ) mehanično obdelati telo ali del telesa iz zdravilnih, kozmetičnih razlogov: zmasirati lasišče; zmasirati roke s kremo; nalahko, močno zmasirati; skrbno, temeljito se zmasirati ● pog. zmasiral ga bom, da me do smrti ne bo pozabil natepel, pretepel ♪
- zmašílo -a s (í) ekspr. slaba, neprimerno sestavljena, narejena stvar: iz pločevinaste strehe, pritrjene na star vagon, narejeno zmašilo / ta povest je romantično zmašilo ♪
- zmašíti -ím dov., zmášil (ȋ í) ekspr. 1. s silo spraviti v kaj: zmašiti stvari v nahrbtnik / ujetnike so zmašili v živinske vagone / preveč je zmašil vase pojedel 2. pog. narediti, sestaviti: zmašiti izdelek, košarico / zmašiti članek, pismo / mimogrede je zmašila kosilo skuhala, pripravila zmašíti se stlačiti se, zriniti se: vsi so se zmašili v avtobus; komaj se je zmašil skozi vrata zmašèn -êna -o: v naglici zmašen članek, načrt; iz slame zmašeno strašilo ♪
- zmesíti in zmésiti -im dov. (ȋ ẹ́) povzročiti, narediti, da iz moke, vode in dodatkov nastane zelo gosta enotna (nova) snov: zmesiti testo; zmesiti z rokami / zmesiti kruh // ekspr. dati skupaj različne snovi, da se združijo v enotno (novo) snov; zmešati: zmesiti jelenjo mast s soljo in zelišči; znoj in kri sta se zmesila zméšen tudi zmésen -a -o: slabo zmešeno testo ♪
- zmisliti si ipd. gl. izmisliti si ipd. ♪
- zmŕšiti -im dov. (ŕ r̄) narediti kaj neurejeno, neporavnano, zlasti lase: zmršiti komu lase; brada se mu je zmršila; pren., ekspr. vihar je zmršil drevje zmŕšen -a -o: zmršeni lasje; bil je ves zmršen; zmršena drevesa ♪
2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726 2.751 2.776