Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (2.626-2.650)

2626.      zamŕšiti  -im dov. (ŕ r̄) knjiž. zmršiti: veter mu je zamršil brado zamŕšen -a -o: zamršena dlaka ∙ zastar. zamršene niti zapletene, zavozlane ♪
2627.      zanosít  -a -o prid. (ȋ) zastar. zanosen: zanosit mladenič / zanosit govor; zanosite besede zanosíto prisl.: zanosito peti ♪
2628.      zanosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zanositi: preprečiti zanositev; znaki zanositve; zanositev in nosečnost ♪
2629.      zanosíti  -nósim dov. (ȋ ọ́) 1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem: žena je zanosila / zanositi otroka; niso vedeli, s kom je zanosila 2. star. ponositi: zanositi obleko zanóšen -a -o: zanošen otrok; oguljen in zanošen suknjič ♪
2630.      zanosítost  -i ž (ȋ) zastar. zanosnost, zanos: zanositost besed, čustev / prevzela ga je zanositost ♪
2631.      zaplašíti  in zaplášiti -im, in zaplašíti -ím dov., zaplášil (ȋ á ā; ȋ í) knjiž. preplašiti, prestrašiti: zaplašiti koga z grožnjami, vpitjem / nič ga ni zaplašilo zaplášen -a -o in zaplašèn -êna -o: zaplašeni ljudje ♪
2632.      zapomínjati si  -am si nedov. (í) delati, dosegati, da se kaj aktivno ohranja v zavesti: sproti si je zapominjal, kar je slišal ♪
2633.      zapómniti si  -im si dov. (ọ̑) 1. narediti, doseči, da se kaj aktivno ohrani v zavesti: zapomniti si imena predstavljenih gostov; dobro, natančno, slabo si kaj zapomniti / takega sem si zapomnil / star. zapomnite te prizore 2. naučiti se, navaditi se: zapomnite si te gibe 3. v medmetni rabi izraža grožnjo, svarilo: zapomni si, če bo nesreča, boš ti kriv; zapomni si, da tu jaz ukazujem // opozarja na trditev: zapomni si: posestva ne prodam; tukaj ni prehoda, zapomnite si; dobro si zapomnite, mene ne bo ● žarg., elektr. računalnik si informacijo zapomni jo shrani zapómnjen -a -o: pravilno zapomnjene besede; zapomnjena melodija ♪
2634.      zapomnjeváti si  -újem si nedov. (á ȗ) zapominjati si: zapomnjevati si imena ♪
2635.      zaprašíti  -ím dov., zaprášil (ȋ í) 1. povzročiti, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom: pri pometanju je zaprašila sobo; zaprašiti si obleko pri delu 2. posuti s prahom, praškom: zaprašiti rano; zaprašiti živali zaradi mrčesa // agr. nanesti prašivo na rastline: zaprašiti sadno drevje zaprašíti se 1. postati umazan od prahu: razstavljeni predmeti so se zaprašili; ura se je zaprašila in ustavila 2. ekspr. drobno se usuti: z jelke se je zaprašil sneg 3. ekspr. steči, zdirjati: otroci so se zaprašili po bregu / napadalec se je zaprašil proti nam // z veliko silo, hitrim premikanjem priti kam: pes se mu je zaprašil med noge // v zvezi z v silovito napasti: zaprašil se je vanj in ga tepel; zaprašila se je vanj kakor mačka 4. ekspr., z oslabljenim pomenom, v zvezi z v izraža začetek dejanja, kot ga določa samostalnik: zaprašiti se v delo, tek zaprašèn -êna -o 1. deležnik od zaprašiti: ves je bil zaprašen; zaprašena cesta; zaprašena obleka; zaprašeno ozračje 2. slabš. zastarel, nesodoben: zaprašen učbenik; zaprašena predstava; zaprašeno romantično delo 3. slabš. neživljenjski, nestvaren: zaprašene misli; zaprašena znanost ♪
2636.      zaprosílo  -a s (í) jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč: ugoditi zaprosilu ♪
2637.      zaprosíti  -prósim dov. (ȋ ọ́) 1. izraziti komu željo a) da kaj da, naredi: zaprositi koga za časopis; zaprositi za pomoč, službo, štipendijo; zaprositi za uslugo / zaprositi za pomočnika / zaprositi za besedo b) da kdo postane deležen česa: zaprositi za odpuščanje ∙ ekspr. zaprosil je za njeno roko zasnubil jo je 2. proseče reči, povedati: tiho je zaprosil: prižgi luč; zaprosil je, naj bo miren zapróšen -a -o: poslati zaprošeni papir; vsakdo je bil zaprošen, da pomaga ♪
2638.      zarosítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od zarositi: zarositev šip ♪
2639.      zarosíti  -ím dov., zarósil (ȋ í) brezoseb. krajši čas rositi; porositi: včasih je malo zarosilo / v osebni rabi dež zarosi; pren., knjiž. tolažba je zarosila v njegovo srce zarosíti se postati pokrit z drobnimi vodnimi kapljami: očala so se mu zarosila; okno v dvorani se je zarosilo / čelo se mu je zarosilo ∙ ekspr. zarosile so se jim oči postali so solzni zarošèn -êna -o: zarošena steklenica; zarošene šipe ♪
2640.      zasektášiti  -im dov. (á ȃ) nav. slabš. zaradi sektašenja priti v nasprotje z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: zasektašil je, čeprav je politična usmeritev jasna ♪
2641.      zasičáti  -ím dov. (á í) 1. dati ostre, nezveneče glasove: v kotlu je zasičala para 2. sičeč zleteti, se premakniti: raketa je zasičala v zrak; po zraku so zasičale puščice 3. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: dajte mir, je zasičal ♪
2642.      zasíčenost  -i ž (ȋ) stanje zasičenega: zasičenost s sladkarijami / publ. zasičenost trga / ekspr. doživljajska zasičenost ♦ fiz. zasičenost zraka z vlago ♪
2643.      zasídranje  -a s (ȋ) glagolnik od zasidrati: zasidranje ladje / zasidranje stebra / zasidranje umetnika v domačo pokrajino ♪
2644.      zasídranost  -i ž (ȋ) stanje zasidranega: zasidranost ladje / ekspr. zasidranost v slovenski kulturni tradiciji ♪
2645.      zasídrati  -am dov. (ȋ) 1. pritrditi, privezati s sidrom: zasidrati čoln; ladja se je zasidrala blizu obale 2. pritrditi, privezati kaj tako, da ostane na določenem mestu: zasidrati past v luknji / zasidrati drogove v zemljo 3. grad. pritrditi, povezati s sidrom: zasidrati steber, strop 4. ekspr. narediti, povzročiti, da začne kdo trajneje živeti na določenem mestu: oče je zasidral rod v dolini / zasidrati koga v javnem življenju zasídrati se ekspr. trdno se namestiti kje in v tem položaju ostati: še trdneje se zasidrati z nogami na tleh / zasidrati se za mizo / v vasi so se zasidrali vojaki // ustvariti si trden položaj v kakem okolju: podjetje se je v kraju kmalu zasidralo / ta miselnost se je pri ljudeh že zasidrala zasídran -a -o: zasidrana ladja; preoblikovati že zasidrano javno mnenje ♪
2646.      zasígati  -am dov. (ȋ ȋ) 1. dihniti s piskajočimi glasovi, zlasti zaradi zoženosti grla: bolnik je zasigal; zasigal je, kot bi ga kdo tiščal za vrat; brezoseb. v prsih mu je zasigalo 2. ekspr. sigajoče reči: pridi sem, je zasigal zasígan -a -o: zasigane besede ♪
2647.      zasígati se  -am se dov. (ȋ ȋ) min. prekriti se s sigo: strop jame se je zasigal zasígan -a -o: grušč je zasigan; zasigana kraška jama ♪
2648.      zasigúrati  -am dov. (ȗ) pog. 1. zagotoviti, preskrbeti: zasigurati živalim dovolj krme / zasigurati hčeri brezskrbno življenje 2. zavarovati, zaščititi: zasigurati zgradbo pred plazovi / zasigurati priborjene pravice zasigúran -a -o: uspeh je zasiguran ♪
2649.      zasijáti  -síjem dov., zasijál (á ȋ) 1. začeti sijati: izza oblakov zasije sonce / ekspr. vstali bomo, preden zasije dan se bo zdanilo / zbudil sem se, ko mi je sonce zasijalo na oči posijalo // sijoč se pojaviti: na nebu so zasijale zvezde 2. ekspr. začeti odbijati svetlobo: ob siju sveče so zasijali pozlačeni napisi; v mesečini zasije voda sredi kotanje 3. ekspr. pokazati močno pozitivno čustveno vznemirjenost: zasijal je od sreče, veselja / oči so mu zasijale; obrazi zasijejo v veselju 4. ekspr. odraziti se, pokazati se: med drevjem zasije jasa // odraziti se, pokazati se v veliki meri: v njem je zasijalo upanje / kmalu nam zasije svoboda 5. ekspr. vzbuditi občudovanje zaradi izredne lepote, nadarjenosti; zablesteti: veselil se je, da bo zasijal pred njo ♪
2650.      zasíkati  -am stil. -síčem dov. (ȋ ȋ) 1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom: gosi so zasikale; izpod dračja je zasikala kača; brezoseb. v travi je nekaj zasikalo // dati sikanju podoben glas: kosec je zamahnil in kosa je zasikala / nenadoma so zasikale granate // sikajoč uiti, zleteti: iz cevi je zasikala para / za ubežnikom so zasikali streli / plameni so zasikali proti reševalcem 2. ekspr. reči, povedati z ostrim, rezkim glasom, navadno jezno: zasikal je nekaj skozi zobe; pazi se, je zasikal ♪

   2.501 2.526 2.551 2.576 2.601 2.626 2.651 2.676 2.701 2.726