Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (226-250)


  1.      simpózijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na simpozij: simpozijska srečanja zdravnikov / objaviti simpozijske prispevke ♪
  2.      simptóm  -a m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. med. sprememba, ki kaže na določeno bolezen ali je značilna zanjo; bolezenski znak, bolezensko znamenje: ugotoviti simptome kolere; visoka vročina je simptom tifusa / bolezenski simptomi 2. knjiž. znak, znamenje: to so simptomi nemoči, starosti / ta dogodek je simptom novega časa ♪
  3.      simptomátičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na simptom: simptomatičen pojav; grizenje nohtov je simptomatična razvada ♦ med. simptomatično zdravljenje simptomatsko zdravljenje // knjiž. značilen, tipičen: to se kaže v simptomatični obliki; ta kriza je simptomatična za takratne razmere / posebno simptomatičen pa je dvig mladinskega kriminala simptomátično prisl.: motnje so se pojavile simptomatično / v povedni rabi simptomatično je, da so te dokumente skrivali ♪
  4.      simptomátika  -e ž (á) knjiž. simptomi v celoti: ta bolezen ima podobno simptomatiko kot meningitis / gospodarska simptomatika / prav v tem je moderna simptomatika besedila skupek značilnosti ♪
  5.      simptomatologíja  -e ž (ȋ) veda o (bolezenskih) simptomih: razvoj simptomatologije / simptomatologija duševnih bolezni ♪
  6.      simptomátski  -a -o prid. (ȃ) knjiž. simptomatičen: simptomatski znaki ♦ med. simptomatsko zdravljenje zdravljenje simptomov simptomátsko prisl.: simptomatsko zdraviti bolezen ♪
  7.      simptómen  -mna -o prid. (ọ̑) knjiž. simptomatičen: to je simptomen pojav ♦ med. simptomni kompleks skupek simptomov, značilnih za določeno bolezen; sindrom ♪
  8.      simulácija  -e ž (á) glagolnik od simulirati: simulacija bolezni, umora / simulacija zračnega napada ♪
  9.      simulánt  in simulànt -ánta m (ā á; ȁ á) kdor simulira: prepričani so, da je simulant; imajo ga za simulanta ♪
  10.      simulántka  -e ž (ā) ženska oblika od simulant: simulantki je dal nekaj kapljic za pomirjenje ♪
  11.      simulántstvo  -a s (ā) dejstvo, da je kdo simulant: očitali so mu simulantstvo / politično simulantstvo ♪
  12.      simulátor  -ja m (ȃ) teh. naprava, s katero se umetno ustvarjajo delovni pogoji, kot so pri opravljanju določenih nalog, operacij v resnici: izdelati, zgraditi simulator / kabina letalskega simulatorja; simulator vesoljske ladje ♪
  13.      simulíranje  -a s (ȋ) glagolnik od simulirati: simuliranje bolezni; pogosti primeri simuliranja / simuliranje razmer, ki obstajajo na zemlji ♪
  14.      simulírati  -am nedov. in dov. (ȋ) 1. delati, da je določeno izmišljeno ali lažno stanje, dejanje videti kot resnično, hliniti: simulirati bolezen, nosečnost; simulirati samomor; spet simulira / zna simulirati inteligenco // delati, da je videti kot resnično kaj sploh: za vajo simulirati zračne boje z nasprotnikom; pren., knjiž. mnogi pesniki poezijo samo simulirajo 2. teh. umetno ustvarjati ustrezne pogoje za opravljanje določenih nalog: v takih laboratorijih lahko simulirajo različne klime; simulirati vesoljski polet ◊ elektr. simulirati sistem ugotavljati spremembe, ki nastanejo v sistemu, če se določene vrednosti, podatki spremenijo simulirajóč -a -e: zahvalil se mu je, simulirajoč veselo presenečenje simulíran -a -o: simulirani vesoljski poleti; simulirana bolezen ♦ jur. simulirana cena, pogodba navidezna cena, pogodba; simulirana tatvina tatvina z namenom, da se prikrije poneverba ♪
  15.      simultán  -a -o prid. (ȃ) knjiž. istočasen, hkraten: simultan napad z več strani; razvoj teh pojavov je simultan; simultan in sukcesiven / simultan izid knjige v različnih državah; anketa po metodi simultanih odgovorov ∙ simultano prevajanje prevajanje, pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku ♦ gled. simultano prizorišče prizorišče, na katerem se istočasno v različnih okoljih dogaja ali tekoče menjava več dogajanj; med. simultano cepljenje cepljenje z več cepivi hkrati; šport. simultane vaje vaje, ki se delajo istočasno na tleh in na orodju simultáno prisl.: aparat je zapisoval meritve na trak in jih simultano oddajal; to poteka simultano ♦ šah. simultano igrati igrati istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah ♪
  16.      simultánka  -e ž (ȃ) šah. šahovska prireditev, na kateri igra en igralec istočasno z več nasprotniki na več šahovnicah: organizirati simultanko / igrati simultanko z desetimi nasprotniki ♪
  17.      simultánost  -i ž (ȃ) knjiž. istočasnost, hkratnost: simultanost različnih občutkov / simultanost stilov ♪
  18.      simultánski  -a -o prid. (ȃ) redko simultan: simultansko prevajanje ◊ jur. simultanska hipoteka hipoteka, pri kateri je ista terjatev nerazdelno zavarovana na več zemljiščih; skupna hipoteka; ptt simultanski sistem sistem, ki omogoča istočasno delovanje dveh ali več ločenih telefonskih ali telegrafskih zvez na istem vodu ♪
  19.      sín  -a stil. -ú m, mn. sinóvi stil. síni; dv. sína in sinóva (ȋ) moški v odnosu do svojih staršev: sin se je oženil; imata tri sinove; roditi sina; to je najmlajši sin; sin edinec; sin in hči / bratov sin nečak; nezakonski, prvorojeni sin; ekspr. še rodni sin ga ni več spoznal; sinov sin vnuk // knjiž., s prilastkom moški a) glede na svoj izvor, družbeno pripadnost: bil je zvest sin svojega naroda; tujina je zastrupila tisoče naših sinov in hčera b) glede na značilno povezanost s tem, kar izraža prilastek: bil je pravi sin svoje dobe / je vnet sin planin rad hodi v planine ● tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; slabš. izgini, pasji sin hudobnež, zlobnež; pog. on je pravi sin svojega očeta ima določene, zlasti slabe lastnosti očeta v enaki ali še večji meri; preg. kakršen oče, takšen sin; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje ◊ rel. Sin božji, človekov Kristus síne ekspr.: kako je, sine; sine, tako pa ne bo šlo; prim. sine ♪
  20.      sinagóga  -e ž (ọ̑) pri judih stavba, namenjena za skupno opravljanje molitev in proučevanje svetih knjig, shodnica: zgraditi sinagogo; iti v sinagogo / judovska sinagoga ♪
  21.      sinántrop  in sinántropus -a m (ȃ) antr. človek iz srednjega pleistocena, katerega okostje je bilo najdeno v bližini Pekinga, pekinški človek ♪
  22.      sinápsa  -e ž (ȃ) biol. stično mesto izrastkov dveh živčnih celic ali živčnega vlakna in sprejemnega organa ♪
  23.      sínček  -čka m (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od sin: s sinčkom je šla na sprehod / sinček edinček ∙ iron. mamin sinček razvajen, nesamostojen, zelo zahteven otrok, fant ♪
  24.      sínčič  -a m (ȋ) redko sinček: svoja dva sinčiča lepo vzgaja ♪
  25.      síndik  -a m (ȋ) jur., nekdaj pravni zastopnik: postati sindik društva, združenja ♦ zgod. občinski mestni uradnik v času beneške republike; vodja občinskega urada manjše občine v Ilirskih provincah ♪

   101 126 151 176 201 226 251 276 301 326  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA