Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SI (19.651-19.675) ![](arw_left.gif)
- špargljíšče -a s (í) pog. njiva, na kateri rastejo beluši: opleti špargljišče ♪
- šparón -a m (ọ̑) agr. po obrezovanju preostali del mladike, navadno s pet do deset očesi, ki se priveže ali pusti prost: šparoni so se šibili od grozdov; vezati šparone / obrezati trto na šparon ♪
- špárovček -čka m (á) nižje pog. hranilniček: šparovček v obliki prašička ♪
- špásati se -am se nedov. (ȃ) nižje pog. šaliti se: jaz se špasam, ti si pa resno mislil / dekle se je z njim samo špasalo ni imelo z njim resnih namenov ♪
- špásen -sna -o prid. (á ā) nižje pog. smešen: kako si špasen / špasno vedenje / špasna igra, risba // šaljiv: bil je ljubezniv in špasen fant špásno prisl.: to se špasno sliši / v povedni rabi špasno je, da je prišel ravno on; sam.: nekaj špasnega sem se spomnil ♪
- špéglar -ja m (ẹ̑) nižje pog. kdor nosi očala: v razredu je bilo veliko špeglarjev ♪
- špégli -ov m mn. (ẹ̑) nižje pog. očala: nositi špegle; brez špeglov slabo vidi ♪
- špèh špêha m (ȅ é) pog. 1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh 2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti 3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal ∙ pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena ♪
- špeháč -a m (á) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača ♪
- špehár tudi špêhar -ja m (á; ȇ) pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje ♪
- špehàt -áta -o prid. (ȁ ā) pog. debel, rejen: zaklali so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič ♪
- špêhek -hka m (ē) ekspr. manjšalnica od špeh: zaklal je prašiča in odrl špehek / boš malo špehka in kruhka / špehek se mu nabira redi se ♪
- špendáti -ám dov. in nedov. (á ȃ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: za sina je med šolanjem veliko špendal / kdo bo špendal za pijačo jo plačal ♪
- špendírati -am dov. in nedov. (ȋ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal ♪
- špíc -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic ♪
- špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji ♪
- špícelj -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
- špíčenje -a s (ȋ) pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk ♪
- špíčiti -im nedov. (í ȋ) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili ♪
- špijón -a m (ọ̑) vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon ◊ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah ♪
- špíkniti -em dov. (í ȋ) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi ♪
- špíla -e ž (ȋ) tanka, olupljena paličica a) za spenjanje koncev črev: pripraviti špile / špila pri klobasi b) za pečenje na žerjavici: nabosti, natakniti koščke mesa, slanine na špilo ♪
- špináča -e ž (á) kulturna rastlina z užitnimi listi: na vrtu gojijo kolerabo, cvetačo in špinačo; bil je zelen kot špinača / poletna, zimska špinača ♦ vrtn. novozelandska špinača s plazečimi se stebelci in manjšimi srčastimi listi // jed iz listov te rastline ali nekaterih drugih rastlin: otrok ne mara špinače; špinača iz kopriv ♪
- špitál -a [au̯] m (ȃ) 1. nižje pog. bólnica: zaradi rane na nogi je bila v špitalu 2. zastar. sirotišnica, ubožnica: ko so mu vsi pomrli, so ga dali v špital ♪
- špitálar -ja m (ȃ) zastar. oskrbovanec sirotišnice, ubožnice: tudi njega so sprejeli med špitalarje ♪
19.526 19.551 19.576 19.601 19.626 19.651 19.676 19.701 19.726 19.751