Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.876-1.900)



  1.      póstimpresionístičen  -čna -o prid. (ọ̑-í) nanašajoč se na postimpresionizem: postimpresionistični slikarji / postimpresionistična smer
  2.      póstimpresionízem  -zma m (ọ̑-) um. umetnostne smeri v slikarstvu med impresionizmom in kubizmom: impresionizem in postimpresionizem
  3.      póstklásičen  -čna -o prid. (ọ̑-á) nanašajoč se na čas po klasiki: ta latinski izraz je postklasičnega izvora ◊ filoz. postklasična buržoazna filozofija filozofske smeri ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja
  4.      postrašíti  -ím in postrášiti -im dov., postrášil ( í; á ) nekoliko prestrašiti, ustrašiti: hotel jih je samo postrašiti
  5.      posušíti  -ím dov., posúšil ( í) 1. narediti suho: posušiti kruh za drobtine; posušiti meso, sadje, zelenjavo; na soncu je perilo hitro posušila / sonce posuši meglo 2. ekspr. izčrpati, oslabiti: težko delo jo je posušilo; skrbi so ga čisto posušile 3. ekspr. povzročiti, da kdo česa nima več: njene besede so mu posušile upanje ● ekspr. rad bi ji posušil solze, če bi mogel odvzel trpljenje, žalost; jo potolažil; ekspr. celo steklenico vina je posušil popil posušíti se 1. postati suh: kopalna obleka se je kar na njej posušila; seno se je v vetru hitro posušilo / od žeje se mu je posušilo grlo; drevo se je posušilo prenehalo rasti / kot podkrepitev naj se mi jezik posuši, če sem to rekel 2. ekspr. zelo shujšati: v taborišču je osivel in se posušil 3. knjiž., ekspr. miniti, prenehati: ljubezen se je hitro posušila ● ekspr. od žalosti so se ji posušile solze ne more več jokati; ekspr. nobene fantazije nima, čisto se je posušil postal dolgočasen, pust; ekspr. tiskarsko črnilo se po zadnji aferi še ni posušilo, pa je že nova na vrsti komaj so nehali pisati o njej posušèn -êna -o: posušen kruh; posušene mladike; na soncu posušena opeka; komaj posušene solze; posušena zelenjava; posušeno meso, sadje
  6.      pošibíti  -ím dov., pošíbil ( í) zastar. oslabiti: bolezen jo je pošibila pošibíti se 1. zašibiti se: nenadoma se je pošibil in padel na tla / od strahu so se ji pošibila kolena / pošibil se je v kolenih 2. knjiž. ukriviti se, upogniti se: veje so se pod težo snega pošibile
  7.      pošíljanje  -a s (í) glagolnik od pošiljati: pošiljanje denarja, pisem po pošti; stroški za pošiljanje knjig / pošiljanje pomoči prizadetim krajem / pošiljanje delavcev na specializacijo
  8.      pošiljátelj  -a m () kdor kaj pošilja: pošiljatelj dopisa, paketa, pisma; naslov pošiljatelja
  9.      pošiljátev  -tve ž () glagolnik od pošiljati ali poslati: pošiljatev pritožb; rok pošiljatve // redko pošiljka: pošiljatev tehta deset gramov
  10.      pošíljati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride kaj na določen kraj, naslov, navadno z določenim namenom: pošiljati denar; pošilja ji pisma in razglednice / pošiljati poročila o delu; pošiljati komisiji pritožbe / pošilja ti pozdrave te pozdravljaptt pošiljati knjige po povzetju 2. izražati željo, zahtevo a) navadno s prislovnim določilom da kdo odide kam z določeno nalogo, z določenim naročilom: pošiljati sle po vaseh; pošiljal ga je po cigarete / kdo te pošilja / pošiljati nove čete v napad; pošiljajo jih v izgnanstvo / pošiljati otroke v šolo šolati jih b) v zvezi s po da kdo pride h komu: pošiljali so ponj; pogostokrat so pošiljali po zdravnika ● ekspr. (z roko) pošiljati komu poljube poljubljati prste svoje roke in jo obračati, iztegovati proti komu; pog., ekspr. na tihem ga je pošiljal k vragu bil je zelo jezen nanj; publ. industrijski kraji pošiljajo v zrak velike količine strupenega dima onesnažujejo ozračje
  11.      pošiljátven  -a -o prid. () nanašajoč se na pošiljatev: plačati pošiljatvene stroške / pošiljatveni rok
  12.      pošíljka  -e ž () 1. ustrezno opremljen predmet, ki se pošlje po pošti: oddati, odpreti, sprejeti pošiljko; dostavljanje pošiljk na dom; prejemnik pošiljke; vpisati podatke o pošiljki / denarna, pisemska pošiljka; letalska pošiljka ♦ ptt ekspresna pošiljka; mešana pošiljka pošiljka v mednarodnem prometu iz tiskovin, vzorčnih pošiljk in listin, ki nimajo osebnega pismenega sporočila; navadna pošiljka ki nima nobene posebne označbe; poštno ležeča pošiljka ki se ne dostavi, ampak jo naslovnik osebno prevzame na naslovni pošti; priporočena pošiljka za katero izda pošta potrdilo o prejemu in katere prejem potrdi naslovnik s podpisom; pošiljka s povzetjem pošiljka z označeno vrednostjo, ki jo mora naslovnik poravnati ob prevzemu 2. količina določenega blaga, ki se hkrati pošlje naslovniku, naročniku: prvo pošiljko banan so že prejeli; pren., ekspr. v taborišče je prispela nova pošiljka pregnancev
  13.      pošíniti  -em dov.) ekspr. izmisliti si, domisliti se: pošinil je nov izgovor; zmeraj kakšno pošine // pog., navadno v zvezi z ga, jo dobro povedati, narediti: to ga je pošinil; on jo je pa pošinil ● ekspr. kmalu so ga pošinili spoznali, kakšen je v resnici; spoznali, kakšen namen ima pošíniti se star. sključiti se, upogniti se: hrbet goveda se je pošinil
  14.      pošírati  -am nedov. in dov. () gastr. dajati za krajši čas v vrelo vodo, navadno ubito jajce, zakrkniti: poleg špinače je pripravila jajca, ki jih je poširala pošíran -a -o: poširana jajca
  15.      pošíriti  -im dov. ( ) nekoliko razširiti: plašč je treba v ramenih poširiti; poširiti pot
  16.      pošíti  -šíjem dov., pošìl (í ) 1. s šivanjem narediti kaj celo: pošiti hlače, suknjič; vse sem že pošila / kirurgi so ga lepo pošili // s šivanjem pritrditi kaj na kaj: pošiti plašč z okrasnimi gumbi 2. s šivanjem porabiti: koliko sukanca si pošila pošít -a -o: pošit ovratnik
  17.      pošívek  -vka m () nav. mn., knjiž., redko našitek: plašči z bleščečimi pošivki
  18.      potešítev  -tve ž () glagolnik od potešiti: potešitev radovednosti / nikjer ni mogel najti potešitve
  19.      potešíti  -ím tudi potéšiti -im dov., potéši; potéšil ( í; ẹ̄ ẹ̑) 1. s svojim delovanjem, vplivom doseči, da kdo preneha biti žalosten, nesrečen, vznemirjen: potešiti otroka / s svojo obljubo ga je potešila 2. zadovoljiti svojo potrebo, željo po hrani, pijači: potešila je lakoto; potešiti (si) žejo // knjiž. (spolno) zadovoljiti: noben moški je ni mogel potešiti / potešiti poželenje 3. povzročiti, da postane kaj manj intenzivno, manj izrazito: s cigareto je hotel potešiti jezo / potešiti bolečino / potešiti radovednost 4. knjiž. uresničiti, izpolniti: potešiti hrepenenje; potešiti želje potešèn -êna -o tudi potéšen -a -o: potešen je šel domov; potešena lakota
  20.      potíšiti  -im dov.) knjiž., redko pomiriti, umiriti: komaj so potišili otroke; veter se je potišil
  21.      potrebúšina  -e ž () meso s trebuha živali, zlasti goveda in prašiča: prekajena potrebušina; kos potrebušine za juho
  22.      potroti  in potrósiti -im dov., potróšen ( ọ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim; potresti: potrositi cvetačo s sirom; potrositi s kumino 2. star. potrošiti, porabiti: za hišo je potrosil veliko denarja / škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili izrekli brez uspeha
  23.      potrošíti  in potróšiti -im, in potróšiti -im dov. ( ọ́; ọ́) narediti, da ni več razpoložljivih materialnih dobrin: denar je potrošil; knjiž. pri kuhanju je potrošila vse maslo porabila / ugotoviti, koliko družina potroši na mesec; družba potroši velike vsote za raziskave // redko porabiti: potrošiti čas za delo; vsaka tona premoga pri gorenju potroši toliko kisika kot štirinajst ljudi dnevno / plačo je potrošil za nepotrebne reči zapravil potróšen -a -o: potrošen čas, denar
  24.      povésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. premakniti tako, da je usmerjeno nižje, navzdol: povesil je še vročo puškino cev; povesil je sekiro in se oddahnil; nekoliko povesiti / ranjena ptica je povesila krila; povesiti roke / povesiti trepalnice premakniti jih proti licem // spraviti iz pokončnega položaja v smer proti tlom: žival je povesila rep, uhlje / povesiti glavo spraviti jo iz pokončnega položaja v smer proti prsim / rože so povesile cvete; listi so se povesili 2. redko poobesiti, pobesiti: pobil in povesil je vse nasprotnike / povesiti okraske ● povesiti oči usmeriti jih navzdol; povesiti pogled pogledati proti tlom; ekspr. večina ljudi je obupala in povesila roke prenehala si prizadevati, delati za kaj povésiti se spremeniti navadni, naravni položaj v smeri navzdol, zlasti v enem delu: krilo vrat se je povesilo / čeljusti so se mu povesile ● ekspr. greben se mu je povesil ni mu bilo prav, čutil se je ponižanega; nehal je biti domišljav; ekspr. nos (se mu) je povesil z izrazom je pokazal, da je užaljen, prizadet povéšen -a -o: razmajani in povešeni plotovi; povešen rep; povešeni uhlji; povešene prsi; drevo s povešenimi vejami ∙ bolečine zaradi povešenega želodca želodca, ki zaradi shujšanosti, manjše napetosti mišic leži nižje kot normalno
  25.      povíšica  -e ž () publ. povišek: povišica plače

   1.751 1.776 1.801 1.826 1.851 1.876 1.901 1.926 1.951 1.976  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA