Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (18.176-18.200)


  1.      skrílavec  -vca m (í) kamnina, sestavljena iz kremena in drugih rudnin, ki se zaradi plastnate strukture kolje v plošče: to gorovje je iz skrilavca; kjer je hudournik odnesel prst, se je pokazal modrikasto siv, temno siv skrilavec; vrtati skozi sklade skrilavca / gradbena industrija izkorišča različne apnence in skrilavce / strešni skrilavec ∙ redko stara, še s skrilavci pokrita cerkvica s skrilmi ♦ petr. glinasti ali glineni skrilavci ki vsebujejo veliko gline, se popolno, lepo koljejo v plošče in se uporabljajo zlasti za kritino; oljni skrilavci ki vsebujejo (surovo) nafto; sljudni skrilavec metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz sljude in kremena; blestnik ♪
  2.      skrínjica  -e ž (í) manjšalnica od skrinja: skrinjica je bila polna zlatnikov; pisma hrani v leseni skrinjici / glasbena skrinjica ● črna skrinjica ali skrinjica brez liste nekdaj v katero odda volilno kroglico volivec, ki se ne strinja z uradno predlaganimi kandidati; glasovalna ali volilna skrinjica za oddajanje glasovnic; nar. polšja skrinjica past za polhe; skrinjica za nakit šatulja ◊ aer. črna skrinjica ognjevzdržna, zelo zaščitena naprava za avtomatično registriranje vseh podatkov o letu, pogovorov in drugih zvočnih signalov v pilotski kabini; ptt pisemska skrinjica zaprta, navadno omarici podobna priprava z režo za dostavljena pisma, sporočila ♪
  3.      skrípta  skrípt s mn., daj. skríptom in skríptam, mest. skríptih in skríptah, or. skrípti in skríptami (ȋ) knjiga ali listi z razmnoženimi, navadno natipkanimi predavanji za študijske namene: izdati skripta v dvesto izvodih; posoditi komu skripta; debela skripta / napisati skripta; preštudirati skripta v enem tednu ● knjiž., redko odnesel je aktovko s skripti s spisi, zapiski ♪
  4.      skrípte  skrípt ž mn. (ȋ) žarg., šol. skripta: izposoditi si skripte / študirati po skriptah ♪
  5.      skríptor  -ja m (ȋ) nekdaj 1. strokovni uslužbenec, navadno v knjižnici: postal je skriptor v dvorni knjižnici; skriptor licejske knjižnice je bil takrat Levstik; skriptor in amanuensis 2. kdor se poklicno ukvarja s pisanjem, prepisovanjem, pisar: listine so skriptorji skrbno prepisovali ♪
  6.      skriptórij  -a m (ọ́) v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov, pisalnica: iti v skriptorij; pisalni pulti v skriptoriju / rokopisi stiškega skriptorija / samostanski skriptorij ♪
  7.      skríti  skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ) dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih // narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti // narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico; skriti svoje sodelovanje s partizani ● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo skríti se 1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim 2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih ● ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on skrívši zastar.: zajokala je, skrivši obraz v dlani skrít -a -o 1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami 2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile ● ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito ◊ ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; prim. skrivši ♪
  8.      skrivàj  prisl. (ȁ) 1. izraža, da se dejanje dogaja okolici neopazno: skrivaj oditi, se sestajati / skrivaj se ozirati / tobak so nosili skrivaj čez mejo nezakonito 2. redko izraža, da je osebno mnenje ali razpoloženje drugim prikrito; natihem: skrivaj ugiba, kako se bo izteklo; prim. naskrivaj ♪
  9.      skrivalíšče  -a s (í) kraj, prostor, kjer se kdo skriva: najti si varno skrivališče; priti iz skrivališča; vhod v skrivališče je bil zakrit z vejevjem / ptice so odletele v svoja skrivališča // kraj, prostor, kjer je kaj skrito: spraviti orožje v skrivališče ♪
  10.      skriválnica  -e ž (ȃ) 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki ∙ ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice ♪
  11.      skríven  -vna -o prid., skrívnejši (ȋ) 1. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skriven predal; skriven prehod čez mejo; izkopati skriven rov; najti skriven vhod; dati ključ na skrivno mesto; odšel je skozi skrivna vrata 2. ki se dogaja okolici neopazno: skrivni pogovori; dogodki te noči niso ostali skrivni; skrivno sestajanje / želela si je, da bi njuni odnosi ostali skrivni; skrivna ljubezen 3. za katerega ve ozek krog ljudi: skriven načrt; dobiti skrivno sporočilo / skriven namen; skrivna misel / skrivna pisava // za katerega javnost, oblast ne ve: sodeloval je pri skrivnem literarnem listu; skrivni sestanki; skrivna radijska postaja / skrivno društvo 4. star. skrivnosten: skrivna moč ga je gnala naprej / poslušati skrivne glasove / zanimala ga je skrivna preteklost ● ekspr. v skrivnem kotičku srca tli upanje globoko v srcu; star. gosposka je iskala skrivne luterane luterane, ki so se skrivali; knjiž. objavljati pod skrivnim imenom pod psevdonimom ◊ rel. skrivno razodetje (apostola Janeza) videnja apostola Janeza o koncu sveta skrívno prislov od skriven: skrivno delovati // star. skrivaj, naskrivaj: skrivno oditi; skrivno so ga umorili / skrivno se mu je nasmehnil; sam.: na skrivnem ga je pekla vest natihem; na skrivnem trpeti, se veseliti skrivaj, naskrivaj ♪
  12.      skrivnóst  -i ž (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: nekatere stvari so za človeka še vedno skrivnost; skušal je razrešiti, ekspr. razvozlati skrivnost; nepojasnjena, velika skrivnost; skrivnost morja, narave; skrivnosti življenja / skrivnost prijateljeve izginitve ♦ rel. verska skrivnost nedoumljiva verska resnica; skrivnost svete Trojice 2. kar kdo ve, mu je zaupano in se ne sme pripovedovati drugim: izdati skrivnost; ekspr. izmamiti komu skrivnost; obdržati skrivnost zase; odkriti, povedati, zaupati komu skrivnost; vznes. skrivnost je odnesel s seboj v grob; poznati, prikrivati skrivnost / poslovna, uradna, vojaška skrivnost / imeti skrivnosti pred kom; tu ne gre za nobeno skrivnost; vedeti za družinsko skrivnost; razkrival mu je skrivnosti o ženskah / ljubezenske, ekspr. srčne skrivnosti ∙ ekspr. nahajališče gob je skrivnost o tem, kje rastejo gobe, se ne pripoveduje drugim; ekspr. pripravljanje te jedi naj ostane skrivnost o tem ne želim, nočem govoriti; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo ♪
  13.      skrivnósten  -tna -o prid., skrivnóstnejši (ọ̑) 1. ki se ne da razumeti, dojeti, pojasniti: skrivnostni pojavi; skrivnostna izginitev, smrt; to so skrivnostne stvari / skrivnostna moč; skrivnostne naravne sile; skrivnostno življenje rastlin / skrivnostna prikazen; skrivnostna bitja / skrivnostno število 2. nav. ekspr. ki skriva, prikriva svoje bistvo: skrivnosten človek; dela se skrivnostnega; postati skrivnosten / skrivnostna osebnost // katerega bistvo se ne da (z lahkoto) spoznati, ugotoviti: spregovoriti s skrivnostnim glasom; skrivnosten molk, nasmeh; fantovo skrivnostno vedenje ga je zaskrbelo / skrivnosten obraz / umrl je v skrivnostnih okoliščinah; od nekod je prihajala skrivnostna svetloba 3. znan, namenjen ozkemu krogu ljudi: pomen te besede je skrivnosten; skrivnostna novica / skrivnostni verski obredi 4. poln skrivnosti: skrivnosten gozd; skrivnostne globine morja; skrivnostno jezero / skrivnosten mrak; skrivnostna noč / ljubezen je najskrivnostnejša skrivnóstno prisl.: skrivnostno govoriti, se nasmehniti; skrivnostno lepa podoba; skrivnostno miren kraj; sam.: doživljanje sveta kot nekaj skrivnostnega; hrepenenje po skrivnostnem ♪
  14.      skrívoma  prisl. (ȋ) knjiž. skrivaj, naskrivaj: skrivoma oditi od doma / skrivoma si je priznal, da je poražen natihem ♪
  15.      skrížati  -am dov. (ȋ) 1. star. položiti kaj navzkriž; prekrižati: skrižati roke na prsih 2. biol. medsebojno oploditi živali ali rastline, ki se razlikujejo vsaj v eni dedni lastnosti: skrižati sadno drevje; skrižati osla in konja; ribe v akvariju se lahko skrižajo skrížati se redko pojaviti se kot nasprotje drugega: njegov načrt se je skrižal s prijateljevim skrížan -a -o: skrižana rastlina; ta pasma še ni skrižana; imeti roke skrižane na kolenih ♪
  16.      skrknjeváti  -újem nedov. (á ȗ) postajati trden, želatinast: jajčni beljak zaradi toplote počasi skrknjuje ♦ kem., med. prehajati iz koloidne raztopine v želatinasto snov ♪
  17.      skrnína  -e ž (í) med. protin: zaradi skrnine je imel otekle, vozlaste roke; nenaden napad skrnine ● zastar. odstraniti blato in skrnino s tal umazanijo ◊ metal. plast nečistoč in oksidov na raztaljenem svincu ♪
  18.      skrojíti  -ím dov., skrójil (ȋ í) 1. dati obliko sestavnim delom obleke ali obutve: skrojiti in sešiti obleko; lepo skrojiti rokave // redko izdelati obleko: vse si skroji sama; skrojiti plašč iz najboljšega blaga 2. ekspr. dati čemu bistvene značilnosti, obliko: njegovo osebnost je skrojila vojna // izoblikovati, ustvariti: junakinja, kakršno je skrojila igralka, ni prepričljiva; pravico so si skrojili sami skrojèn -êna -o: lepo skrojen frak; po meri skrojena obleka ♪
  19.      skrômen  -mna -o prid., skrômnejši (ó ō) 1. ki ne poudarja svojega pomena, vrednosti: bil je tih, skromen delavec; pravi učenjaki so skromni; delal se je skromnega, v resnici pa je bil domišljav in nadut; kljub velikemu ugledu je ostal skromen; skromna kot vijolica / kot vljudnostna fraza po mojem skromnem mnenju, prepričanju sedanja rešitev ni dobra // ki nima velikih potreb, zahtev, zlasti materialnih: biti, postati skromen; skromna kmečka ženska; glede hrane, pri obleki, redko v hrani je skromen; bila je tako skromna, da se ni nikoli pritoževala / ekspr.: njene skromne in ponižne želje; skromno življenje 2. ekspr. ki ima samo osnovne, nujne sestavine, lastnosti, navadno slabše kakovosti: najpomembnejše poskuse je napravil v svojem skromnem laboratoriju; postavili so mu skromen spomenik; skromna hiša; oprema je zelo skromna / v oglasih skromno sobo išče študent / živeti v skromnih razmerah // ki ima malo tega, kar izraža določilo: po obsegu in lepoti skromno grajsko poslopje / tehnično skromen scenarij 3. ekspr. po količini, stopnji majhen: zastavili so si razmeroma skromne cilje; radioaktivno sevanje je že v skromnih odmerkih zelo škodljivo; drama je doživela le skromen uspeh; letošnji pridelek je zelo skromen; preživljajo se s skromno očetovo pokojnino; za svoje delo je dobil le skromno plačilo; njegovo poznavanje tega problema je zelo skromno; kljub skromnemu poslušalstvu je govoril zelo zavzeto maloštevilnemu; publ. na razpolago so imeli le skromna denarna sredstva malo denarja 4. ekspr. ki vsebuje malo raznovrstnih elementov: izbira tkanin je letos zelo skromna / na mizi ga je čakala skromna večerja ● evfem. hiše na koncu vasi so zelo skromnega videza slabe, revne; ekspr. najprej je prikazal skromne začetke razvoja te vede majhne, navidez nepomembne; ekspr. po dolgem iskanju je le dobil skromno službo malo pomembno, slabo plačano; ekspr. skromna kraška tla slaba, nerodovitna skrômno prisl.: skromno se nasmehniti, obnašati; živeli so zelo skromno; skromno opremljena soba ♪
  20.      skŕpati  -am dov. (r̄) 1. redko zakrpati: skrpati hlače 2. ekspr. sestaviti, narediti kaj, navadno s težavo: po ofenzivi so skušali skrpati divizijo; skrpati novo pogodbo; nahitro skrpati ● ekspr. zdravniki so ponesrečenca skrpali mu zašili rane; ekspr. hišo so si za silo skrpali popravili skŕpan -a -o: skrpana suknja; s težavo skrpano moštvo ♪
  21.      skrtáčiti  -im tudi izkrtáčiti -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: skrtačiti čevlje, oblazinjeno pohištvo; skrtačiti si obleko / temeljito skrtačiti lase / skrtačiti konja 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: za to ga bo še pošteno skrtačil skrtáčen tudi izkrtáčen -a -o: skrtačen klobuk; konji s skrtačeno dlako; prim. izkrtačiti ♪
  22.      skrupulózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž. pretirano natančen, strog glede moralnosti svojega ravnanja: biti skrupulozen / ekspr. pri kupčijah ni bil prav nič skrupulozen je bil brezobziren / skrupulozno ločevanje med dobrim in zlim // ekspr. pretirano skrben, natančen: skrupulozen izvajalec nalog / skrupulozna natančnost skrupulózno prisl.: skrupulozno si očitati ♪
  23.      skrutínij  -a m (í) knjiž. štetje glasov in ugotavljanje izida glasovanja: začeti skrutinij / razglasiti skrutinij izid glasovanja, volitev ♪
  24.      skúbenje  -a s (ú) glagolnik od skubsti: skubenje kokoši / gostilničarjevo spretno skubenje gostov ♪
  25.      skúbsti  skúbem nedov. (ú) 1. odstranjevati perje: skubsti fazana, kokoš // ekspr. odstranjevati manjše dele s česa sploh: skubsti cvet marjetice; v zadregi je skubla rob predpasnika / skubsti brado vleči, potegovati jo kot pri puljenju; skubsti si brke 2. ekspr. povzročati, da kdo troši, izdaja veliko denarja: pri kartanju je skubel vse druge; znal je skubsti starše / oderuh jih je dolgo skubel izrabljal, izkoriščal skúbsti se menjavati perje: kokoši so se začele skubsti ♪

   18.051 18.076 18.101 18.126 18.151 18.176 18.201 18.226 18.251 18.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA