Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.726-1.750)


  1.      ošibíti  -ím dov., ošíbil (ȋ í) knjiž. oslabiti: poškodba ga je precej ošibila / s tem ugovorom je ošibil njegove dokaze ošibljèn -êna -o: ošibljen od dolgotrajnih naporov ♪
  2.      ošíliti  -im dov. (í ȋ) narediti ostro, koničasto: ošiliti konico, mino / ošilil je več kolov; ošiliti svinčnik ošíliti se ekspr. postati ožji, koničast: zaradi bolezni se ji je brada ošilila; nos se mu je še bolj ošilil ošíljen -a -o: ima droben, nekoliko ošiljen obraz; ošiljen svinčnik ∙ ekspr. vsi so imeli usta odprta in ušesa ošiljena so zelo pozorno poslušali ♪
  3.      ošíniti  -em dov. (í ȋ) 1. na hitro pogledati: posmehljivo ga je ošinila in odšla / z očmi ga je ošinila skrivaj, od strani; ošinil jo je z jeznim, ostrim pogledom 2. udariti, navadno s tankim, prožnim predmetom; ošvrkniti: ošiniti konja z bičem; ošinila jo je z metlo ● ekspr. vrstice je le ošinil na hitro, površno prebral; knjiž. obstala je, kakor bi jo strela ošinila oplazila, zadela ošínjen -a -o: bil je ošinjen od strele ♪
  4.      ošínjati  -am nedov. (í) večkrat na hitro pogledati: ošinjala je goste drugega za drugim / njene oči so ošinjale vsakega sobesednika; z očmi, pogledi ošinjati koga ♪
  5.      outsider  -ja [áu̯tsájd-] m (ȃ-ȃ) 1. žarg., šport. kdor ima na tekmovanju malo možnosti za zmago: tekmovalci so se razdelili na dve skupini — boljše igralce in outsiderje / njihovo moštvo je letos igralo vlogo outsiderja 2. publ. kdor ni vključen v kako skupnost, obstranec: vsi junaki v romanu so outsiderji in bohemi; družbeni outsider ♪
  6.      outsiderski  -a -o [áu̯tsájd-] prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na outsiderje: outsidersko igranje / pisatelj opisuje outsiderski položaj glavnega junaka ♪
  7.      outsiderstvo  -a [áu̯tsájd-] s (ȃ-ȃ) publ. stanje, položaj človeka, ki se ne vključi v kako skupnost: nezaupanje ga je pripeljalo v outsiderstvo ♪
  8.      ovésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z obešanjem česa pokriti, prekriti, navadno v veliki, preveliki meri: prazne stene je ovesil s slikami / sneg je pokril zemljo in ovesil smreke z ivjem 2. redko naložiti, naprtiti: ovesili so mu to neprijetno pravdo ● knjiž. ovesili so ji tatvino pripisali, prisodili ovéšen -a -o: bila je ovešena z nakitom; drevesa, razkošno ovešena z mladim zelenjem; ekspr. nebo je ovešeno z oblaki ♪
  9.      ovsíka  -e ž (í) bot. trava z večcvetnimi klaski v latu, Helictotrichum ♪
  10.      ovsíšče  -a s (í) njiva, na kateri je rasel oves: preorati ovsišče; ječmen je vsejal na ovsišče ♪
  11.      pajdášica  in pajdašíca -e ž (á; í) ženska oblika od pajdaš: postala je njegova pajdašica ♪
  12.      pajdašíja  -e ž (ȋ) star. 1. skupina, druščina, zlasti moralno negativna: pretrgal je vse stike s svojo nekdanjo pajdašijo 2. pajdašenje: odklanjali so vsako pajdašijo s sovražnikom ♪
  13.      pajdášiti se  -im se nedov. (á ȃ) 1. ekspr. družiti se, sodelovati z moralno negativno osebo: pajdašiti se s fašisti; pajdaši se z goljufi ∙ zastar. med vsemi sošolci se je najbolj pajdašil z njim družil; preg. kdor se z volkovi pajdaši, mora z njimi tuliti 2. slabš. imeti ljubezenske, spolne odnose: pajdašila se je s tujimi vojaki ♪
  14.      pánpsihízem  -zma m (ȃ-ȋ) filoz. nauk, da ima tudi vsa materija elemente duševnega življenja ♪
  15.      párapsihologíja  -e ž (ȃ-ȋ) psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo ♪
  16.      párapsiholóški  -a -o prid. (ȃ-ọ̑) nanašajoč se na parapsihologijo: parapsihološki pojavi / parapsihološke sposobnosti ♪
  17.      párasimpátičen  -čna -o prid. (ȃ-á) nanašajoč se na parasimpatikus: motnje parasimpatičnih funkcij / parasimpatično živčevje ♪
  18.      párasimpátikus  in párasimpátik -a m (ȃ-á) anat. vegetativno živčevje, ki deluje v telesu ob mirovanju in spanju: parasimpatikus in simpatikus ♪
  19.      paroksízem  -zma m (ȋ) knjiž. višek, vrh: ta želja je dosegla paroksizem / stopnjevati do paroksizma // s prilastkom napad, izbruh: paroksizem jeze, smeha / kričati v histeričnem paroksizmu ♦ med. nagel, razmeroma silovit nastop določenih bolezenskih znakov, napad ♪
  20.      pasíca  -e ž (í) 1. star. pas, trak: opasati si pisano pasico; lepotica z zlato pasico okrog bokov / slamnik z modro pasico // šal: izvesti, stkati toplo pasico; okoli vratu je imela svileno pasico 2. knjiž. svilen trak, vezen z zlatom in srebrom, ki ga nosijo oficirji okoli pasu ob svečanostih; ešarpa: generali s pasicami in odlikovanji na prsih ◊ biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; fin. papirnat trak za ovijanje določenega števila bankovcev ♪
  21.      pasijón  -a m (ọ̑) 1. rel. opis Kristusovega trpljenja, smrti: brati pasijon 2. lit., zlasti v srednjem veku dramsko delo, ki predstavlja snov iz Kristusovega trpljenja, smrti: igrati, uprizoriti pasijon; moralitete in pasijoni / škofjeloški pasijon // muz. večja skladba nabožne vsebine za soliste, zbor in orkester: poslušati pasijon; Matevžev pasijon J. S. Bacha ♪
  22.      pasijónka  -e ž (ọ̑) vrtn. okrasna popenjavka z velikimi posebno oblikovanimi cveti: cvetoča pasijonka ob zidu ♪
  23.      pasijónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pasijon: pasijonska procesija / uprizarjati pasijonske igre ♪
  24.      pásika  -e ž (ȃ) nar. pašnik: Zunaj naše vasi, takoj za hišami in vrtovi, za pasikami, se začne pas gozda (M. Kranjec) ♪
  25.      pasioníran  -a -o prid. (ȋ) knjiž., redko zelo vnet, navdušen: pasioniran jamar, ribič ♪

   1.601 1.626 1.651 1.676 1.701 1.726 1.751 1.776 1.801 1.826  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA