Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (17.026-17.050)


  1.      razmérje  -a s (ẹ̑) 1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu 2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje // zunajzakonski odnosi moškega in ženske, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim 3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in cerkvijo / dobra medčloveška razmerja // v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja // v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka 4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju 5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi ◊ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jur. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; lingv. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin ♪
  2.      razmetáti  -méčem dov., razmêči razmečíte; razmêtal (á ẹ́) 1. z metanjem narediti, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetati gnoj, seno; razmetati z vilami; enakomerno razmetati 2. spraviti v nered: razmetati igrače, knjige / razmetati sobo; ekspr. vse stanovanje mi je razmetal 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabiti dobrine: lahkomiselno razmetati denar; ves zaslužek razmeče za obleko ◊ tisk. razmetati stavek razstaviti stavek in zložiti črkovni material na ustrezna mesta razmetán -a -o: papirji, razmetani po mizi; razmetana postelja; razmetano stanovanje; seno je že razmetano; imajo zelo razmetano ♪
  3.      razmetávati  -am nedov. (ȃ) 1. z metanjem delati, da pride kaj na večjo površino, na več mest: razmetavati gnoj, seno 2. spravljati v nered: razmetavati igrače / razmetavati sobo 3. nav. ekspr. pretirano, nepremišljeno porabljati dobrine: razmetavati denar za pijačo ♪
  4.      razmigávati  -am nedov. (ȃ) ekspr. razgibavati: razmigavati roke; počasi so se razmigavali ♪
  5.      razmíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) spravljati kaj v večjo medsebojno oddaljenost: razmikati klopi, stole; razmikati zavese; vrste plesalcev so se počasi razmikale / razmikati prste ♦ tisk. razmikati vrste // delati, da kaj ni več skupaj, strnjeno: razmikali so veje, da so lažje hodili razmikajóč -a -e: stopal je spredaj, razmikajoč veje ♪
  6.      razmíslek  -a [lǝk] m (ȋ) usmeritev dejavnosti v zavesti v kaj a) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: te pesnikove besede so vredne razmisleka / podrobnejši razmislek je to pokazal podrobnejša presoja, analiza b) da bi se spoznala primernost, posledice česa: za odločitev je potreben razmislek; imeti čas za razmislek / storiti kaj brez razmisleka ♪
  7.      razmnoževáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnoževati rastline; razmnoževati s potaknjenci, semenom 2. izdelovati več kopij besedila, slike: razmnoževati letake; razmnoževati na ciklostilu razmnoževáti se 1. postajati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: bakterije se hitro razmnožujejo 2. nastajati kot nov organizem iz že obstoječih: rastline se razmnožujejo na različne načine ♦ biol. nespolno brez oploditve, spolno se razmnoževati z oploditvijo; bot. razmnoževati se s sporami razmnoževán -a -o: rokopisna in preprosto razmnoževana glasila ♪
  8.      razmnožíti  -ím dov., razmnóžil (ȋ í) 1. narediti, da nastanejo novi organizmi iz že obstoječih: razmnožiti rastlino; razmnožiti ribe v akvariju; razmnožiti s potaknjenci, semenom 2. izdelati več kopij besedila, slike: razmnožiti okrožnico, tiskovino; razmnožiti na pisalnem stroju razmnožíti se postati številnejši z nastankom novih organizmov iz že obstoječih: v teh okoliščinah se bakterije hitro razmnožijo; te živali so se v zadnjem času zelo razmnožile // ekspr. postati številnejši sploh: saloni so se takrat zelo razmnožili razmnožèn -êna -o: ciklostilno razmnoženi letaki; okrožnice so že razmnožene ♪
  9.      razmótati  -am tudi razmotáti -ám dov. (ọ̄; á ȃ) 1. narediti, da kaj preneha biti nepravilno prepleteno, zvito: s težavo je razmotal vrvi ∙ ekspr. upajmo, da bomo to vprašanje kmalu razmotali rešili, razrešili 2. knjiž. odviti: razmotati paket / razmotati papir ♪
  10.      razmotríti  -ím dov., razmótril; razmotrèn (ȋ í) raba peša ogledati si, pogledati: učenci naj natančno razmotrijo predmet, ki ga bodo risali // premisliti, razmisliti: razmotriti o umetnosti / skušal je razmotriti zadnje dogodke // presoditi, oceniti: razmotriti nastali položaj ♪
  11.      razmréžiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. narediti, da je kaj načrtno razporejeno na kakem področju: razmrežiti zračni promet po vsej državi razmréžiti se rastoč se mrežasto razširiti v čem: koreninice so se razmrežile v zemlji; pren. utrujenost se mu je razmrežila po obrazu razmréžen -a -o: razmrežene korenine ♪
  12.      raznarodovánje  -a s (ȃ) glagolnik od raznarodovati: raznarodovanje narodnih manjšin; boj proti raznarodovanju ♪
  13.      raznarodováti  -újem nedov. (á ȗ) jemati narodno zavest in znake narodnosti: raznarodovati narodne manjšine ♪
  14.      raznášati  -am nedov. (ȃ) 1. z nošenjem, prenašanjem delati, da pride kaj na več mest: raznašati časopise, mleko po hišah / s čevlji raznašati blato po stanovanju / ptice raznašajo seme / raznašati bolezni širiti, razširjati // z nošenjem, prenašanjem delati, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: raznašati veje / evfem. ugotovili so, da nekdo raznaša blago krade 2. nav. ekspr. razširjati, razglašati: raznašati čenče; raznašati novice po vasi ♪
  15.      raznêsti  -nêsem dov., raznésel raznêsla (é) 1. z nošenjem, prenašanjem narediti, da pride kaj na več mest: raznesti vabila po hišah / s čevlji raznesti blato / veter je raznesel seme // z nošenjem, prenašanjem narediti, da kaj ni več skupaj, na enem mestu: otroci so raznesli igrače / evfem. vdrli so v trgovino in raznesli, kar se je dalo pokradli 2. nav. ekspr. razširiti, razglasiti: raznesti novico po vasi; povsod je raznesel, da se je vrnila; to se je hitro razneslo po mestu; brezoseb. razneslo se je, da je umrl 3. s pritiskom od znotraj povzročiti, da kaj poči, razpade: vino je razneslo sod; brezoseb. cev, parni kotel je razneslo 4. brezoseb., ekspr., v zvezi z od izraža visoko stopnjo stanja, kot ga določa samostalnik: razneslo jo bo od jeze, radovednosti raznesèn tudi raznešèn -êna -o: razneseni časopisi; novica, raznesena po vasi ♪
  16.      raznoglásen  -sna -o prid. (ā) 1. ki je iz različnih glasov: raznoglasen otroški smeh; raznoglasno oglašanje siren 2. knjiž. neskladen, neenoten: stilno raznoglasen tekst ♪
  17.      raznolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima liste različnih oblik: raznolistna rastlina ♦ bot. raznolistni osat rastlina z enostavnimi ali pernato deljenimi listi in škrlatnimi cveti, Cirsium heterophyllum ♪
  18.      raznosméren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki poteka v različnih smereh: raznosmerni nasipi; raznosmerne črte / raznosmerne težnje ♪
  19.      raznovŕsten  -tna -o prid., raznovŕstnejši (ȓ) ki je različnih vrst: raznovrstni pojavi, predmeti; raznovrstne rastline, živali / raznovrstne dejavnosti; raznovrstna opravila / raznovrstni načini dela // ki je različnih sestavin: raznovrstna hrana, snov raznovŕstno prisl.: raznovrstno oblikovani predmeti ♪
  20.      razobéšenje  -a s (ẹ̑) glagolnik od razobesiti: razobešenje zastav ♪
  21.      razoblikováti  -újem dov. (á ȗ) knjiž. skaziti, iznakaziti: to je razoblikovalo njeno postavo / ekspresionisti so realnost razoblikovali ∙ knjiž. na soncu so se plošče razoblikovale izgubile pravilno obliko ♪
  22.      razočárati  -am dov. (ȃ) vzbuditi pri kom neugoden čustveni odnos zaradi neizpolnitve želj, pričakovanj: igralec je gledalce razočaral; prijatelj ga je zelo razočaral; razočarati se nad sodelavci / razstava je obiskovalce razočarala; tako življenje ga je razočaralo ∙ publ. naši igralci so na prvenstvu razočarali so zelo slabo igrali; niso dosegli pričakovanega uspeha razočáran -a -o: razočarani obiskovalci; razočaran obraz; nad njim je bil zelo razočaran ♪
  23.      razonegáviti  -im dov. (á ȃ) ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža dejanje, ki je znano, a se noče, ne more imenovati: razonegaviti komu načrt; vse se je razonegavilo / ta človek je vedno tako mrk, vojska ga je vsega razonegavila ♪
  24.      razoroževáti  -újem nedov. (á ȗ) odvzemati orožje: razoroževati ujetnike; pren., ekspr. njen molk ga je počasi razoroževal razorožujóč -a -e: razorožujoč pogled ♪
  25.      rázoven  -vna -o prid. (á) šport., v zvezi razovna stoja stoja na rokah, izvedena počasi z uleknjenim telesom: narediti razovno stojo rázovno prisl.: stoja razovno ♪

   16.901 16.926 16.951 16.976 17.001 17.026 17.051 17.076 17.101 17.126  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA