Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (16.551-16.575)


  1.      prótirevolucíjski  -a -o prid. (ọ̑-ȋ) ki je proti revoluciji: protirevolucijske sile ♪
  2.      prótirúski  -a -o prid. (ọ̑-ȗ) ki je proti Rusom ali Rusiji: protiruske demonstracije ♪
  3.      protislóven  -vna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na protislovje: protislovna izraza; njuni stališči sta protislovni / o njegovi usodi krožijo protislovne govorice nasprotujoče si govorice / protisloven človek ♦ filoz. protislovna pojma pojma, izmed katerih eden izključuje, zanika veljavnost drugega; protislovni sodbi sodbi, izmed katerih ena izključuje, zanika veljavnost druge protislóvno prisl.: govoriti protislovno ♪
  4.      protislóvje  -a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se več trditev, mnenj o čem izključuje: v knjigi je več protislovij / priti v protislovje z lastno trditvijo 2. nasprotnost, nasprotje med dvema dejstvoma, pojmoma, trditvama: odpravljati, reševati protislovja; človek je poln protislovij; protislovja sodobne družbe; protislovje med željami in potrebami / dialektično protislovje ◊ filoz. protislovje odnos med dvema protislovnima pojmoma, trditvama; načelo protislovja po katerem se kakemu predmetu istočasno in v istem pomenu ne moreta pripisati lastnosti, ki se izključujeta; soc. enotnost protislovij načelo, da je trenutno stanje posledica ravnotežja sil v stvareh in pojavih ♪
  5.      prótisméren  -rna -o prid. (ọ̑-ẹ́ ọ̑-ẹ̄) teh. vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen; nasprotnosmeren: protismerno gibanje / protismerni sili ♪
  6.      prótistrúja  -e ž (ọ̑-ú) knjiž. literarni, politični smeri nasprotna smer: proti impresionizmu se je pojavila močna protistruja ♪
  7.      prótistrúp  -a m (ọ̑-ȗ) snov, ki deluje proti strupu: seme te rastline vsebuje učinkovit protistrup ♦ biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom; antitoksin ♪
  8.      protitéžje  -a s (ẹ̑) knjiž. stanje, ko si kaj nasprotujočega, različnega medsebojno preprečuje prevlado: zakonodajna, izvršna in sodna oblast skrbijo za ravnotežje in protitežje / to dvoje si je v protitežju ♪
  9.      protíti  -ím nedov. (ȋ í) zastar. 1. pretiti, groziti: protiti komu s palico / proti mu nesreča 2. nasprotovati: predlogu vsi protijo ♪
  10.      prótiutéž  -í in -i ž, daj., mest. ed. prótiutéži (ọ̑-ẹ̑) 1. utež, teža, ki drži ravnotežje drugi uteži, teži: utež in protiutež / usedi se za protiutež na drugo stran čolna ♦ teh. masa, ki se doda strojni napravi zaradi uravnoteženja sil 2. ekspr. kar preprečuje prevlado, vpliv nasprotnega pojava: samoupravljanje je protiutež odtujevanju oblasti / zelenje je dobra protiutež sivim zidovom ♪
  11.      protíven  -vna -o prid. (ȋ) star. nasproten, nasprotujoč: protivna sila, stranka / biti komu protiven nasprotovati komu ♦ lingv. protivni vezniki; protivno priredje priredje, v katerem je drugi del v vsebinskem nasprotju s prvim ♪
  12.      prótižídovski  -a -o prid. (ọ̑-í) ki je proti Židom: protižidovsko gibanje / protižidovski časopisi ♪
  13.      prototípski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na prototip: prototipske značilnosti junakov drame / prototipski preizkusi ♪
  14.      proučeváti  -újem nedov. (á ȗ) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem ugotavljati, spoznavati bistvo česa: proučevati delovanje mišic, razvoj družbe; znanstveno proučevati literaturo; proučevati viruse z elektronskim mikroskopom / proučevala je samo sebe // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznavati določena dejstva, stanje: podrobno proučevati dane možnosti, položaj; proučevati zemljevid 2. publ. seznanjati se s čim z namenom, da se pove svoje stališče; obravnavati, reševati: proučevati prošnje in zahtevke proučeván -a -o: proučevani primeri ♪
  15.      proučítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od proučiti: proučitev jezikovnih pojavov / potrebna je skrbna proučitev zadeve / dati predlog komisiji v proučitev ♪
  16.      proučíti  -ím dov., proúčil (ȋ í) 1. s sistematičnim opazovanjem, razčlenjevanjem skušati ugotoviti, spoznati bistvo česa: proučiti vplive okolja na otrokov razvoj; proučiti razvojne zakonitosti / proučiti gradivo preštudirati // publ. s takim opazovanjem, razčlenjevanjem spoznati določena dejstva, stanje: proučiti družbeno stvarnost; položaj je treba dobro proučiti 2. publ. seznaniti se s čim z namenom, da se pove svoje stališče: zadevo bo proučil pristojni svet; proučiti zahtevo za pomoč ♪
  17.      provincialízem  -zma m (ȋ) 1. ekspr. stanje, miselnost, za katero je značilna neustvarjalnost, moralna in nazorska ozkost: boriti se proti provincializmu in filistrstvu / duhovni, kulturni provincializem / v njenem značaju ni bilo sledu provincializma ozkosti, omejenosti 2. lingv. element v knjižnem jeziku, značilen za kako pokrajino, širše območje: uvajati provincializme v knjižni jezik; pisatelj uporablja prekmurske provincializme ♪
  18.      provizóren  -rna -o prid. (ọ̑) provizoričen: provizorne ograje / provizorna rešitev ♪
  19.      provizóričen  -čna -o prid. (ọ́) namenjen za uporabo v krajšem časovnem obdobju, začasen: te stopnice so samo provizorične / ker še ni dograjena nova stavba, delajo v provizoričnih prostorih zasilnih, improviziranih / provizorična rešitev provizórično prisl.: provizorično razporediti pohištvo ♪
  20.      próza  -e ž (ọ̄) 1. lit. izrazna oblika, za katero je značilen navaden, ne po posebnih obrazcih urejen jezik: proza in verz / drama je pisana deloma v prozi / pesem v prozi 2. lit. literarno ustvarjanje v taki obliki, pripovedništvo: proza in poezija / utemeljitelj slovenske proze // dela v taki obliki: brati, pisati, prevajati prozo / esejistična, lirična, pripovedna, ritmizirana proza / nova zbirka krajših proz proznih del 3. knjiž., ekspr. vsakdanjost, navadnost: hotel je ubežati prozi svojega življenja / njun zakon je postal navadna proza ♪
  21.      prozaístika  -e ž (í) knjiž. proza: ta pisatelj sodi v vrh sodobne prozaistike / prozaistika mlajših avtorjev ♪
  22.      prozóren  -rna -o prid., prozórnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki prepušča svetlobo: prozoren lak, papir; tanka, prozorna tkanina; žuželka s prozornimi krili; posoda iz prozornega stekla; to blago je zelo prozorno / prozoren oblak / ekspr.: koža bolnikovega obraza je bila skoraj prozorna; njeni prstki, beli in prozorni, so zadrhteli // ekspr. jasen, zelo čist: prozorno nebo; tu je morje zelo prozorno / večer je bil tih in prozoren 2. ekspr. ki se da z lahkoto spregledati: tvoji nameni so prozorni prozórno prisl.: prozorno ga je pogledala ♪
  23.      próžen  -žna -o prid., próžnejši (ọ́ ọ̄) 1. ki začasno, dokler deluje sila, spremeni svojo obliko: prožen les; prožne stene žil / njena koža je bila sveža in prožna 2. ki se da upogibati, pregibati: prožni sklepi; prožne kosti 3. lahkoten, gibčen: hodila je vzravnano in s prožnimi koraki / ekspr. je bistre glave in prožnega duha 4. ekspr. sposoben prilagajati se času, razmeram: prožni predpisi; prožna poslovna politika; prožno stališče / prožen človek človek, ki se v vsaki situaciji znajde, se prilagodi ● ekspr. on ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; poljud. prožno pero vzmet v obliki ploščate palice, strok. listna vzmet ◊ šport. prožna deska; prožna ponjava telovadno orodje, na katerem se poskakuje po močni tkanini, napeti na okvir próžno prisl.: prožno hoditi ♪
  24.      próžnosten  -tna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na prožnost: prožnostne lastnosti tkanine / prožnostna sila ♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa ♪
  25.      pŕsa  pŕs s mn. (r̄) pog. prsi: izbočiti prsa; krogla mu je prestrelila prsa ◊ gastr. nadevana telečja prsa ♪

   16.426 16.451 16.476 16.501 16.526 16.551 16.576 16.601 16.626 16.651  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA