Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.601-1.625)



  1.      obkoti  -ím dov., obkósil; obkošèn ( í) pokositi okrog česa: obkositi krtino / pred košnjo s kosilnico so travnik še obkosili
  2.      obnoti  -nósim dov. ( ó) z nošenjem, oblačenjem obrabiti: obnositi obleko, plašč
  3.      obrezuspéšiti  -im dov. (ẹ̄ ẹ̑) knjiž. narediti brezuspešno: s tem so hoteli obrezuspešiti njegovo delo; obrezuspešiti prizadevanja
  4.      obruti  in obrúsiti -im dov. ( ú) 1. z brusom obdelati predmet: obrusiti kamen, tlak; fino, grobo obrusiti / obrusiti zob; pren. ledeniki so obrusili gorske hrbte 2. z brušenjem odstraniti: obrusiti ostrine, vzbokline ♦ teh. obrusiti iglo odstraniti ostanke kovine vzdolž rezila, ki so nastali pri brušenju // ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj umirjen, preudaren: delo v kolektivu ga je obrusilo; vzgoja obrusi ljudi; otroci se drug ob drugem obrusijo / njegovo vedenje se je obrusilo 3. z brušenjem izrabiti, uničiti: obrusiti rezilo; nož se sčasoma obrusi; ekspr. čevlje si obrusiti ● ekspr. noge bi si lahko obrusil, pa ne bi nič dosegel zelo bi si lahko prizadeval; nekatere oblike se v pogovornem jeziku obrusijo posamezni glasovi v določenih oblikah se ne izgovarjajo obrúšen -a -o: obrušen kamen; dolgočasne, obrušene fraze; obrušena osebnost
  5.      obseja  tudi obsésija -e ž (; ẹ́) publ. kar človeka miselno, čustveno popolnoma prevzema, obvladuje: boj za pravico je njegova obsesija / iztrgati koga iz obsesij ♦ psiht. bolezensko duševno stanje, pri katerem se človeku pojavlja nadležna misel, predstava, ki se mu zdi nesmiselna, a se je ne more otresti, obsedenost
  6.      obseven  -vna -o prid. () nanašajoč se na obsesijo: obsesivni bolnik / obsesivna misel
  7.      obsidián  -a m () petr. črna steklasta predornina: v grobu so našli nož iz obsidiana
  8.      obsijánost  -i ž (á) lastnost, značilnost obsijanega: obsijanost stene
  9.      obsijáti  -jem dov., obsijál (á ) obdati s svetlobo: sonce je obsijalo vinske gorice; večerna zarja obsije vrhove; žarometi obsijejo okna; pren., ekspr. nasmeh ji je obsijal obraz; ob teh besedah ga je obsijalo upanje ∙ ekspr. ni vreden, da ga sonce obsije slab, ničvreden je obsiján -a -o: od sonca obsijani hribi; z mesečino obsijan obraz
  10.      obniti  -em dov.) knjiž. obsijati: blisk, plamen obsine notranjost hiše; sonce je obsinilo vrhove / nasmeh mu je obsinil obraz
  11.      obpati  -am tudi -ljem nedov. ( ) 1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: mladoporočenca so obsipali z rižem / predsednika so obsipali s cvetjem / letala obsipajo cesto z bombami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsipal jo je s prijaznimi besedami, pogledi; obsipati s poljubi; učenci so ga obsipali z vprašanji; obsipala sta se z grožnjami 3. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: otroci ga obsipajo z ljubeznijo, pozornostjo / obsipati s častmi / ženo je obsipal z darili 4. redko osipati: obsipati koruzo, krompir 5. ekspr. obdajati, obkrožati: lasje so ji obsipali obraz obpan -a -o: knjiž. z ljubeznijo obsipan otrok
  12.      obsipávati  -am nedov. () 1. metati večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: nevesto so obsipavali z rižem / obsipavati s cvetjem 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsipavati z grožnjami; obsipavala sta se s psovkami 3. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: otroke je obsipaval z ljubeznijo, naklonjenostjo / na starost so ga obsipavali s častmi / obsipavati z darili ● ekspr. obsipavali so ga z goljufom rekli so mu, da je goljuf
  13.      obšíren  -rna -o prid., obšírnejši () 1. ki ima veliko ploskovno razsežnost: obširen gozd; prišla sta na obširen travnik; prostor je precej obširen / poslopje je lepo in obširno veliko // evfem., redko debel: bil je precej obširen čez trebuh 2. navadno z glagolskim samostalnikom ki ima veliko razsežnost a) glede na problematiko, vsebino: delegacija je imela obširne pogovore; drugo vprašanje je bilo še obširnejše / njegovo delo je zelo obširno / napisati obširno razpravo b) glede na število udeležencev: začeti z obširno akcijo; anketa je precej obširna c) glede na število sestavin, delov: obširna zbirka pesmi / knjiga je precej obširna obsežna // podroben, natančen: za delo je dobil obširna navodila; poslušal je njegovo obširno razlaganje obšírno prisl.: o problemu je govoril zelo obširno; obširno pisati
  14.      obšírnost  -i ž () lastnost, značilnost obširnega: motila jih je obširnost njegovega poročila / obširnost v popisovanju
  15.      obšítek  -tka m () trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: zlati obšitki na uniformi; obšitki iz čipk
  16.      obšíti  -šíjem dov., obšìl (í ) s šivanjem dokončati, dodelati rob: prtič mora še obšiti / obšiti gumbnice / rob je treba obšiti / s čipkami obšiti zavese obrobiti obšít -a -o: obšito krilo
  17.      obšív  -a m () trak, pas blaga, prišit na obleki, oblačilu: obšiv se je odtrgal; uniforma s srebrnimi, zlatimi obšivi / porabiti trak za obšiv
  18.      obšívati  -am nedov., tudi obšivájte; obšívala in obšivála (í) s šivanjem dokončevati, dodelovati rob: obšivati jopič / dov., nar. zahodno obšivati prtič obšiti
  19.      obšivávati  -am nedov. () obšivati: vse popoldne je obšivavala
  20.      obšívek  -vka m () redko obšiv, obšitek: obleka, okrašena z rožastimi obšivki
  21.      obvésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž. ovesiti: obvesiti krilo s pisanimi pentljami / zima je obvesila drevje s snegom obvéšen -a -o: bil je ves obvešen z odlikovanji
  22.      odbruti 1 in odbrúsiti -im dov. ( ú) 1. z brušenjem odstraniti: odbrusiti konico, rob // z brušenjem odstraniti del: odbrusiti zob; ekspr. z neprestanim tekanjem si je skoraj noge odbrusil 2. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: ko je to slišal, jo je hitro odbrusil odbrúšen -a -o: odbrušena konica
  23.      odbruti 2 in odbrúsiti -im dov. ( ú) pog., slabš. odgovoriti: jezno, osorno odbrusiti / to tebi nič mar, ji je odbrusil
  24.      odglati  -ím dov., odglásil; odglašèn ( í) zastar. odjaviti: odglasiti obrt
  25.      odkósiti  -im dov. (ọ́) knjiž. končati kosilo; pokositi: prišel je, ko so že odkosili / med kosilom je povedal nekaj gnusnega in v trenutku sem odkosil prenehal kositi

   1.476 1.501 1.526 1.551 1.576 1.601 1.626 1.651 1.676 1.701  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA