Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (15.876-15.900)


  1.      pretŕgati  -am stil. -tŕžem dov. (ŕ ȓ) 1. s trganjem narediti dva dela: pretrgati nit, verigo; pretrgati čez pol, na dvoje, podolgem; žila se mu je pretrgala 2. s trganjem narediti, da kaj ni več celo: pretrgati mrežo, papir, vrečo; pretrgal je ovitek s svinčnikom; ob močnem poku se bobnič lahko pretrga; zavesa se je pretrgala do tal; pretrgati si žilo // narediti, da kaj ni več strnjeno, celo: pretrgati obroč zasledovalcev / sonce je pretrgalo goste oblake; ekspr. blisk pretrga temo; megla se je pretrgala; oblaki so se včasih pretrgali / kolona se je le redko pretrgala / ekspr. noč na obzorju se je pretrgala na obzorju se je zasvetilo; začelo se je daniti; pren. misel se mu je pretrgala ∙ ekspr. pretrgati nit življenja povzročiti smrt ♦ anat. pretrgati himen 3. narediti, povzročiti, da kaj preneha a) obstajati, trajati: pretrgati dolgotrajen molk; tišino je pretrgalo brnenje letala / pretrgati pogodbo; pretrgati razmerje s kom; pretrgati diplomatske stike s tujo državo; zveza med njima se je pretrgala / pretrgale so se vse vezi, ki so jih povezovale b) za določen čas biti, potekati: zimski viharji pretrgajo plovbo po morju; njegov prihod je za nekaj časa pretrgal zabavo / vojna je pretrgala kulturni razvoj; dopisovanje med njima se ni pretrgalo 4. redko za določen čas česa ne nadaljevati; prekiniti: delo so pretrgali; pretrgati pogajanja; sejo so morali pretrgati / pretrgati študij za dve leti 5. publ. prenehati imeti zvezo s kom, s čim: z njim sem pretrgal / prvi pesnik, ki je pretrgal s socialističnim realizmom / pretrgati s tradicijo; pretrgal je s svojo preteklostjo začel živeti drugače pretŕgati se ekspr. izčrpati se, uničiti se: pretrgati se od garanja, z delom; skoraj pretrgal se je od kričanja ● žarg. tako se ga je napil, da se mu je film pretrgal da je izgubil zavest; ekspr. sredi stavka se mu je glas pretrgal nenadoma ni mogel več govoriti; ekspr. pretrgam se lahko, pa tega ne bom dosegel tudi z velikim trudom, prizadevanjem tega ne bom dosegel; ekspr. on se res ne bo pretrgal ni zelo delaven pretŕgan -a -o: nadaljevati pretrgani pogovor; slišati je bilo kratke, pretrgane stavke; zvezati pretrgano nit, žico; zveza z mestom je pretrgana; vse delo je bilo s tem pretrgano ∙ ekspr. po cesti se potika pretrgan pes zelo suh, shujšan ♦ avt. pretrgana črta črta vzdolž ceste, čez katero voznik sme zapeljati; lit. pretrgana rima rima, pri kateri se ujemata samo drugi in četrti verz; prisl.: pretrgano govoriti, pripovedovati; v daljavi je pretrgano grmelo ♪
  2.      pretrgávati  -am nedov. (ȃ) večkrat pretrgati: pretrgavati sukanec; nit se rada pretrgava trga / tišino je pretrgavalo prhanje konj / redko pretrgavati govorečega z vprašanji prekinjati ♪
  3.      pretrpéti  -ím dov., tudi pretŕpel (ẹ́ í) 1. biti kdaj deležen česa neprijetnega, slabega: četa je pretrpela hude izgube; pretrpeti mnoge krivice; marsikaj, veliko hudega je pretrpel / z oslabljenim pomenom: v bitki so pretrpeli poraz so bili poraženi; slikarstvo je pretrpelo velike spremembe se je zelo spremenilo ∙ zaradi svojih idej je moral pretrpeti smrt je bil umorjen // prenehati biti deležen česa neprijetnega, slabega; prestati: to razočaranje sem že pretrpel, zdaj sem miren / pretrpeti nevarno bolezen preboleti 2. ekspr., s prislovnim določilom v trpljenju doseči veliko, preveliko mero: toliko je pretrpela, naj bo zdaj srečna; veliko smo pretrpeli med vojno 3. star. prenesti, zdržati: človek več pretrpi, kot prej misli / njegovo srce te žalosti ni pretrpelo pretrpljèn -êna -o: pretrpljene bolečine; pretrpljena bolezen ♪
  4.      pretúhtati  -am dov. (ú) pog. premisliti: pretuhtati delovni načrt; pismo je pretuhtal od stavka do stavka; dobro si vse to pretuhtal / pretuhtal je vse mogoče posledice svojega ravnanja ♪
  5.      pretúj  -a -e prid. (ȗ ú) preveč tuj: novo okolje je bilo pretuje, da bi se v njem dobro počutil / pretuja sva si ♪
  6.      pretulíti  in pretúliti -im dov. (ȋ ú) 1. tuleč prebiti, preživeti: volkovi so noč pretulili 2. pog. prejokati: otrok je noč pretulil ● ekspr. vihar je pretulil njegove besede preglasil ♪
  7.      preubráti  -bêrem dov., stil. preuberó; preubrál (á é) knjiž., redko spremeniti, predrugačiti: preubrati svoj delovni sistem / preubrati svoja načela in želje ♪
  8.      preudárek  -rka m (ȃ) glagolnik od preudariti: ta ugovor zahteva preudarek / dati kaj v preudarek; to je sklenil po daljšem, temeljitem preudarku / govoriti brez preudarka; ravnati po lastnem preudarku // knjiž. sklep, ugotovitev: spis vsebuje veliko tehtnih preudarkov; upoštevati preudarek sodišča ♦ jur. svobodni preudarek pravica javnega organa, sodišča, da iz več pravno mogočih rešitev izbere tisto rešitev, ki je v javnem interesu ♪
  9.      preudáren  -rna -o prid., preudárnejši (á ā) ki ravna razumno, premišljeno: preudaren človek; preudaren upravitelj; biti preudaren / preudarno ravnanje / preudaren pogled preudárno prisl.: preudarno govoriti, izbirati ♪
  10.      preuredítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od preurediti: preureditev in razširitev muzeja; delna preureditev stanovanja / družbena preureditev; preureditev uprave ♪
  11.      preusmérjanje  -a s (ẹ́) glagolnik od preusmerjati: preusmerjanje prometa / preusmerjanje električnega toka / preusmerjanje vzgoje / preusmerjanje kmetijstva / preusmerjanje bralcev k branju kvalitetnejših knjig ♪
  12.      preusmérjati  -am nedov. (ẹ́) 1. delati, da dobi, ima kaj drugo, drugačno smer, usmerjenost: preusmerjati vodni tok / preusmerjati promet 2. delati, da ima kaka dejavnost drugo, drugačno vsebino: preusmerjati politično gibanje / preusmerjati javno mnenje // spreminjati področje dejavnosti česa: preusmerjati kmetijstvo; preusmerjati proizvodnjo 3. povzročati pri kom pripravljenost, odločitev za drugo, drugačno dejavnost: preusmerjati mladino v manj znane poklice / preusmerjati gledališko občinstvo k umetniško zahtevnejšim predstavam povzročati zanimanje zanje ♪
  13.      preustròj  -ôja m (ȍ ó) knjiž. preoblikovanje, preureditev: socialni preustroj; preustroj pouka; preustroj davčnega sistema ♪
  14.      preustrojíti  -ím dov., preustrójil (ȋ í) knjiž. preoblikovati, preurediti: preustrojiti šolski sistem; politične razmere so se preustrojile / preustrojiti proizvodnjo reorganizirati / preustrojiti človeka spremeniti, predrugačiti ♪
  15.      preutrújati  -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
  16.      preužítek  -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
  17.      prevágati  -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪
  18.      prevágniti se  -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne ∙ nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči ♪
  19.      prevájanje  -a s (ā) glagolnik od prevajati: lotiti se prevajanja; vaditi se v prevajanju; prevajanje strokovnih, umetniških besedil; prevajanje iz slovenščine v angleščino / knjiž. konsekutivno prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in prevaja uporabniku zaporedno si sledeče in s premori ločene dele besedila; simultano prevajanje pri katerem prevajalec posluša govornika in sproti prevaja uporabniku / prevajanje dražljajev; prevajanje električnega toka ◊ elektr. prirejanje uporabnikovega programa za računalniško obdelavo ♪
  20.      prevájati  -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
  21.      prevál  tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: narediti preval / preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval naprej, nazaj; preval iz kleka 2. knjiž. prelomnica, mejnik: to je bil važen preval v njenem življenju / deloval je na prevalu dveh stoletij prehodu, prelomu ♪
  22.      prevalíti  -ím dov., preválil (ȋ í) 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot ∙ ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo prevalíti se 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo ♪
  23.      preváljati  -am dov., tudi prevaljájte; tudi prevaljála (á) z valjanjem narediti bolj ravno, tanjše: dobro prevaljati testo preváljati se večkrat se premakniti okrog svoje osi: žival se je hotela prevaljati po blatu ♪
  24.      prevára  -e ž (ȃ) 1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte 2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari 3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara 4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar ♪
  25.      prevážanje  -a s (ȃ) glagolnik od prevažati: prevažanje blaga, ljudi; prevažanje topov je cesto uničilo; stroški prevažanja; stroji za prevažanje rude v rudnikih / ekspr. sit je že tega prevažanja vožnje ♪

   15.751 15.776 15.801 15.826 15.851 15.876 15.901 15.926 15.951 15.976  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA