Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.476-1.500)



  1.      mušíca  -e ž (í) 1. majhni muhi podobna žuželka: mušice lezejo po gnoju; mušica pade v oko; mušice pikajo, plešejo v soncu; drobne mušice; roji mušic ∙ star. vinske mušice vinski bratcimed. leteče mušice plavajoči prirojeni drobni delci v steklovini, ki jih prizadeta oseba vidi kot leteče mušice; zool. češnjeva mušica češnjeva muha; pšenična mušica katere ličinka uničuje pšenične klase in bili, Chlorops taeniopus; vinske mušice katerih ličinka živi v sadju, v katerem je alkoholno vrenje, Drosophila 2. pripomoček za namerjanje na sprednjem delu cevi strelnega orožja; muha: mušica na puški
  2.      mušíčji  -a -e prid. () nanašajoč se na mušíce: mušičja krila / mušičji roji
  3.      šiti se  -im se nedov.) nar. dolenjsko, navadno v zvezi z okoli, okrog dobrikati se, prilizovati se: muši se okoli deklet ∙ nar. muši se okrog gostilne, da bi ga kdo povabil hodi, se smuka
  4.      nabruti  in nabrúsiti -im dov. ( ú) narediti ostro: nabrusiti nož, sekiro / mačka je nabrusila kremplje ● ekspr. pošteno so si nabrusili jezike se pripravili na debato, pogovor; ekspr. nabrusiti pete steči, pobegniti nabrúšen -a -o: nabrušeni meči, noži ∙ jezik ima nabrušen kot britev govori, izraža se spretno in zbadljivo
  5.      nácifašíst  -a m (-) publ. nacionalsocialist, nacist: zločini nacifašistov
  6.      nácifašístičen  -čna -o prid. (-í) publ. nacionalsocialističen, nacističen: nacifašistična doba
  7.      nácifašízem  -zma m (-) publ. nacionalsocializem, nacizem: zmaga nad nacifašizmom
  8.      nadolgočásiti  -im [g] dov.) ekspr. v veliki meri povzročiti komu dolgčas: zelo jo je nadolgočasil nadolgočásiti se v dolgočasenju doseči veliko mero: ob tej knjigi se je pošteno nadolgočasil
  9.      naftonolka  -e ž () knjiž. ladja za prevoz nafte, tekočih goriv; tanker: plovba naftonosilke
  10.      naglati  -ím dov., naglásil ( í) 1. izgovoriti izrazito, z naglasom: naglasil je vsako besedo; pravilno naglasiti / jezno naglasiti zadnje besede 2. publ. z govorjenjem dati vsebini povedanega, navedenega večjo pomembnost; poudariti: govornik je naglasil gostoljubnost prebivalcev; v pismu je posebej naglasil, da se ne boji posledic / naglasiti pomembnost volitev / s tem je bedo prizora še bolj naglasil naglašèn -êna -o: liričnost je posebno naglašena v drugem delu skladbe; naglašeno je bilo, da so ljudje pošteni ♦ lingv. kratko naglašeni samoglasnik naglašeni kratki samoglasnik
  11.      nàjsi  in najsi vez. () knjiž. 1. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: vsak dan gre na sprehod, najsi še tako lije; najsi je ta trditev resnična, primerna ni // za omejevanje: to pomembno, najsi dolgotrajno delo je rodilo uspeh 2. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov, ki kažejo na možnost izbire; ali, naj: najsi bogatin najsi revež, vsak mora umreti; v tem pogledu so si vse ženske enake, najsi živijo v mestu ali na deželi
  12.      nàjsi  in najsiin nàj siin naj sivez. (-ọ́; ọ́) knjiž. 1. v ločnem priredju, v zvezi z najsibo, ali za vezanje stavkov ali stavčnih členov a) ki se vsebinsko izključujejo; ali: v mestu so gostovale najsibo poklicne najsibo ljubiteljske gledališke skupine / redko, s podrednim veznikom živijo skromno, najsibo da nimajo denarja, najsibo ker so varčni b) ki kažejo na možnost izbire: izvedba je brezhibna, najsibo v koncertni dvorani najsibo v operi; kupim si lesorez, najsibo holandski ali pa japonski 2. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; čeprav: najsibo še tako spreten, tega ne zmore // za omejevanje: spanje, najsibo kratko, poživi človeka
  13.      nakoti  -ím dov., nakósil ( í) s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje: nakositi voz detelje; letos so dosti nakosili / nakositi krme za živino nakošèn -êna -o: sveže nakošena detelja
  14.      nakósiti se  -im se dov. (ọ́) najesti se pri kosilu: ustavili so se v gostilni in se nakosili
  15.      nakrušíti  in nakrúšiti -im, in nakrúšiti -im dov. ( ú; ú ū) s krušenjem načeti, poškodovati: nakrušiti omet, zid; ob padcu se je lonec nakrušil
  16.      nakvásiti  -im dov. (á ā) slabš. reči, povedati veliko vsebinsko praznega, nespametnega: kaj si mu spet nakvasil; nakvasiti neumnosti / nakvasili so jim, da so delo že opravili
  17.      namašíti  -ím dov., namášil ( í) slabš. spraviti v kaj: namašiti dračja v štedilnik / ljudi so namašili v živinske vagone so natlačili
  18.      nameti  in namésiti -im dov., naméšen tudi namésen ( ẹ́) z mesenjem priti do določene količine česa, navadno testa: namesiti testa za pet potic; iz te moke se malo namesi
  19.      nanoti  -nósim dov., nanóšen ( ọ́) z nošenjem spraviti kam: nanositi vodo v škaf; od kod so ti to nanosili / nanosil ji je drv; ekspr. nanosila je na mizo vse, kar je imela
  20.      naperúšiti se  -im se dov.) knjiž. našopiriti se: kokoši so se naperušile / ekspr. ves se je naperušil in ga srepo pogledal
  21.      naprašíti  -ím dov., naprášil ( í) narediti kaj posuto s prahom: z neprevidnim pometanjem je naprašila pohištvo; tkanine se pri uporabi naprašijo ali drugače umažejo / kokoši naprašimo s sredstvom proti mrčesu posujemo; lica si je nalahno naprašila s pudrom napudrala naprašèn -êna -o: naprašene knjige
  22.      naproti  -prósim dov., napróšen ( ọ́) 1. s prošnjami doseči, da je kdo pripravljen kaj storiti: naprosil ga je, da mu je pomagal pri košnji / naprosil jo je za ples 2. s prošnjami priti do določene količine česa: po hišah sta naprosila nekaj hrane
  23.      napršíti  -ím dov., napŕšil ( í) 1. s pršenjem spraviti v kaj: nekaj laka napršimo v pokrovček in ga nato nanašamo s čopičem 2. s pršenjem nanesti na kaj: napršiti lak na lase
  24.      narcizem  -zma m () knjiž. občudovanje samega sebe, zlasti svoje lepote: opisovati narcisizem junaka / pisateljski narcisizem
  25.      narúšiti  -im, in narušíti in narúšiti -im dov.; ú) nekoliko porušiti, razrušiti: potres je narušil stare stavbe; opuščen kozolec se je narušil // publ. nekoliko pokvariti, poslabšati: narušiti ravnotežje sil; zdravje se mu je narušilo narúšen -a -o: narušen zid; narušeno zdravje

   1.351 1.376 1.401 1.426 1.451 1.476 1.501 1.526 1.551 1.576  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA