Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (13.576-13.600)


  1.      pijávčnica  -e ž (ȃ) bot. rastlina s celorobimi listi in posameznimi ali v socvetju združenimi rumenimi cveti, Lysimachia: drobižna, pikasta pijavčnica ♪
  2.      pijúckati  -am nedov. (ȗ) ekspr. počasi, v manjših požirkih piti: vsak dan čebljata in pijuckata kavo / po malem je pijuckal žganje pil ♪
  3.      pìk  medm. (ȉ) posnema odsekan glas pri udarcu, trku ob trdo snov: priletela bo krogla in pik / pik, pik, pik, kljuvajo sinice zrnje ♪
  4.      píka  -e ž (í) 1. majhno okroglo mesto, ki ima drugačno barvo ali videz kot ostala površina: po koži so se mu naredile rdeče pike; iz letala so bili ljudje videti kot majhne pike / bele pike na dominah; nosi belo ruto z velikimi pikami 2. lingv. grafično znamenje kot sestavina nekaterih črk, številk: narediti, postaviti piko na i; okrajšati besedo s piko; označiti vrstilni števnik s piko / označiti elipso, krajšanje s tremi pikami // ločilo, ki označuje konec pripovednega stavka: na koncu stavka je pozabil narediti piko 3. roževinasta obloga na sprednjem delu jezika pri perutnini, navadno zaradi pomanjkanja vitaminov: odreti kokoši piko // pog., navadno v zvezi pika na jeziku boleče mesto na jeziku v obliki majhne bele lise: dobiti, imeti piko na jeziku 4. nav. mn., pog. točka: tekmec je dobil, ima deset pik več; boriti se za pike / kupovati blago, živila na pike 5. ekspr. zelo majhna količina: tudi pike več ti ne dam / za piko je manjkalo, da ga ni povozil zelo malo // v prislovni rabi, v zvezi do pike izraža najvišjo možno mero, stopnjo: vse do pike je res, kar pravim; do pike je uganil, kako bo stvar potekala / do pike tako je bilo natanko tako; od pike do pike je povedal vse 6. v medmetni rabi, v zvezi z in, pa izraža odločnost, nepopustljivost: delal bo, pa pika; tako bo, kot pravim, in pika ● žarg., šport. delati pike padati pri smučanju; ekspr. imeti piko na koga, jemati koga na piko, imeti koga na piki imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; ekspr. napraviti, narediti, postaviti piko na i z majhnim, a pomembnim dejanjem zadevo končati; ekspr. daj mu malo potice, da si bo piko odrl da mu bo želja po njej vsaj delno izpolnjena; ekspr. mušje pike na steklu mušji iztrebki; ekspr. tepec je, pa pika izraža podkrepitev trditve ◊ kozm. lepotna pika naravno ali umetno temno znamenje na licu ali na bradi; lingv. pika znamenje pod samoglasnikom za označevanje ožine; mat. pika znak za množenje; decimalna pika ki loči enice od desetin; muz. pika znamenje na desni strani note, ki podaljšuje njeno trajanje za polovico; šol. pika enota za določitev ocene; tisk. rastrska pika delček reproducirane slike, ki nastane pri fotografiranju skozi rastrsko mrežo ♪
  5.      pikánten  -tna -o prid., pikántnejši (ȃ) 1. zelo začinjen: pikantna jed, omaka / jed pikantnega okusa / pikantna začimba; pren., ekspr. pikanten članek 2. ekspr. dražljiv, privlačen: pikanten dogodek, škandal; pikantna novica, šala / knjiž. ženska v pikantnem negližeju pikántno prisl.: pikantno povedati kaj; pikantno začinjena omaka; sam.: doživel bi rad kaj pikantnega ♪
  6.      pìkapòk  in píkapòk in pìka pòk in píka pòk medm. (ȉ-ȍ; ȋ-ȍ) posnema glas pri udarjanju s cepcem, bičem: oglasili so se mlatiči: pikapok, pikapok ♪
  7.      pikapolónica  -e ž (ọ̑) hrošč s sedmimi črnimi pikami na rdečih sprednjih krilih: otrok si je na dlani ogledoval pikapolonico ♪
  8.      píkati  -am nedov. (ȋ ȋ) 1. z zasajanjem žela v kožo ali z ugrizom in izpustitvijo strupa povzročati bolečino ali ogrožati zdravje: čebele so divje pikale; te kače pikajo / rdeče mravlje močno pikajo 2. z zasajanjem sesala v kožo povzročati boleč, srbeč občutek: bolhe so ga začele pikati; komarji so na večer pikali; soparno je in obadi pikajo 3. ekspr. zaradi ostrosti povzročati komu pekočo bolečino; bosti: pesek ga je pikal v podplate; štrleča slama pika; trnje ga pika 4. pog. zbadati: pikati z buciko / pikati z besedami // prizadevati, žaliti: žena ga pika, kadar le more; pogosto se pikata med seboj 5. ekspr. dajati odsekane, visoke glasove: po oknu so pikale kaplje / dež pika ● ekspr. kokoši pikajo zrnje zobljejo; ekspr. sonce močno pika žge; ekspr. iz zemlje že pika žito kali pikajóč -a -e: pikajoče žuželke ♪
  9.      píker  -kra -o prid. (í) ki kaže nenaklonjen, nedobrohoten odnos zlasti z govorjenjem: piker človek; včasih je malo pikra / piker dovtip; njegov odgovor je bil precej piker; pikre, zbadljive besede ● knjiž., redko popiti kozarec pikrega terana trpkega píkro prisl.: pikro se nasmehniti; pikro odgovoriti; sam.: ekspr. požreti je moral marsikatero pikro neprijazen, zbadljiv očitek, pripombo ♪
  10.      pikét  -a tudi piké -ja m (ẹ̑) igra s kartami za dve osebi, razširjena zlasti v Franciji: igrati piket; partija piketa; neskl. pril.: piket karte ♪
  11.      píkica  -e ž (í) manjšalnica od pika: obraz je bil poln rjavih pikic; bele pikice na temni podlagi; v daljavi so se videli otroci kakor črne pikice / pozabil si napraviti pikico na i / niti pikice torte mu ni dal / vse do pikice si je zapomnil ♪
  12.      píknik 1 -a m (ȋ) družabna prireditev na prostem: upravnik hotela je priredil piknik za svoje goste; iti na piknik / izseljenski piknik // kosilo, malica na prostem iz s seboj prinesene hrane: na jasi so imeli piknik; poiskati primeren prostor za piknik ♪
  13.      píkolo  -a m (ȋ) v nekaterih deželah mlajši pomožni natakar, navadno vajenec: pikolo jim je prinesel vino; poklicati pikola ♪
  14.      píla  -e ž (í) orodje z vzporednimi grebeni po površini za obdelovanje kovinskih predmetov: nasaditi pilo; ostre robove je izgladil s pilo; s pilo izpiliti ključ, obroček / ploščata, trikotna pila ♦ strojn. groba pila ki pusti površino hrapavo, raskavo; nožasta pila ki ima v prečnem prerezu obliko ozkega trikotnika; teh. nasekati pilo narediti vzporedne grebene na pili ♪
  15.      Pilát  -a m (ȃ) v zvezah: star. hoditi od Poncija do Pilata poskušati urediti kako stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših odgovornih ljudeh; prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno; umiti si roke (kot Pilat) ne sprejeti odgovornosti za negativno dejanje, ki ga je kdo storil ne popolnoma prostovoljno ♪
  16.      pilátovski  -a -o prid. (ȃ) ekspr. tak kot pri Pilatu: pilatovsko vprašanje pilátovsko prisl.: pilatovsko si umiti roke ♪
  17.      pílka  -e ž (ȋ) nar. lesen zamašek za sode; veha: odbiti pilko; zabiti sod s pilko // odprtina na vrhu soda: zamašiti pilko ♪
  18.      pilót 1 -a m (ọ̑) 1. kdor je usposobljen za pilotiranje, vodenje letala, vesoljske ladje: postal je pilot; letalski, vesoljski pilot; pilot helikopterja / civilni, vojaški pilot; jadralni, motorni pilot; pomožni, poskusni pilot 2. pomorski strokovnjak, ki vodi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: izkrcati, vkrcati pilota; izkušen pilot ◊ aer. avtomatski pilot avtopilot; zool. pilot riba toplih morij s petimi do sedmimi prečnimi progami, Naucrates ductor ♪
  19.      pilót 2 -a m (ọ̑) grad. pokončen nosilni gradbeni element, vgrajen, zabit v tla: betonirati, zabijati pilote; stavba je, stoji na pilotih; hrastov, železobetonski pilot / glava pilota topi zgornji konec ♪
  20.      pilóten  -tna -o prid. (ọ̑) 1. nanašajoč se na pilot2: pilotna višina 2. knjiž. poskusen: pilotna proizvodnja, serija ◊ soc. pilotna raziskava raziskava, s katero se preizkuša raziskovalni postopek za obsežnejšo raziskavo; teh. pilotni čevelj ♪
  21.      pilotírati 1 -am nedov. (ȋ) 1. določati gibanje letala, vesoljske ladje z neposrednim ravnanjem z napravami: znal je pilotirati / pilotirati vesoljsko ladjo, letalo / publ. pilotirati dirkalni avtomobil voziti 2. voditi ladjo s sidrišča pred pristaniščem v pristanišče in iz njega: pilot se je vkrcal na ladjo, da bi jo pilotiral ♪
  22.      pinakotéka  -e ž (ẹ̑) sistematično urejena zbirka umetniških slik: popoldne sta si ogledala pinakoteko ♪
  23.      pincéta  -e ž (ẹ̑) manjša kovinska priprava iz dveh vzporednih krakov za prijemanje česa drobnega: gazo je s pinceto položila na rano; s pinceto si populiti obrvi ♦ med. kirurška pinceta ♪
  24.      pincírati  -am nedov. in dov. (ȋ) vrtn. odstranjevati zelnatim rastlinam vršičke, da bolje cvetijo ali rodijo, vršičkati: pincirati krizanteme / pincirati poganjke ♪
  25.      pínč  -a m (ȋ) 1. službeni ali hišni pes vitke postave s prisekanim repom in kratko ravno dlako: gojiti pinče / dobermanski pinč doberman; pritlikavi pinč 2. slabš. manjši klobuk brez krajevcev ali z ozkimi, zadaj zavihanimi krajevci: zmeraj nosi tisti pinč ♪

   13.451 13.476 13.501 13.526 13.551 13.576 13.601 13.626 13.651 13.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA