Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (126-150)



  1.      silfída  -e ž () knjiž. lepi mladi ženski podobno bajeslovno bitje, ki živi v zraku: silfide in silfi; lepa kot silfida
  2.      silhuéta  -e ž (ẹ̑) 1. temna, v obrisih vidna postava, stvar: silhueta dekleta pri oknu / temne silhuete dreves, gor; pren. njegovi junaki niso polnokrvno prikazani, so le silhuete // ekspr. značilen obris: mesto izgublja svojo nekdanjo silhueto 2. um. iz temnega enobarvnega papirja izrezana podoba na svetlem ozadju, ki prikazuje zlasti portret ali figuro v profilu: izrezovati silhuete / na steni visi nekaj silhuet ◊ šport. streljanje na silhueto streljanje s pištolo na tarčo v obliki poenostavljene človeške figure z desetimi ovalnimi krogi
  3.      silhuéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na silhueto: silhuetne značilnosti / orisati nastopajoče značaje le s silhuetnimi črtami
  4.      silícij  -a m (í) kem. zelo razširjen element, ki nastopa v obliki velikih, trdnih kristalov ali sivega prahu, Si: razširjenost silicija; silicij in kisik
  5.      silícijev  -a -o prid. (í) nanašajoč se na silicij: silicijeve spojine / silicijev dioksid; silicijev karbid; silicijeva kislina ♦ metal. silicijevo jeklo jeklo z dodatkom silicija
  6.      silikát  -a m () kem. sol silicijeve kisline: izkoriščanje silikatov / aluminijev, magnezijev, železov silikat ♦ min. kubični silikat ki se pojavlja v kristalih kubičnega sistema
  7.      silikáten  -tna -o prid. () nanašajoč se na silikat: silikatne kamnine, rude / silikatno steklo steklo iz različnih silikatov
  8.      silikón  -a m (ọ̑) kem. s polimerizacijo nastala umetna snov, ki vsebuje silicij in ima dobre izolacijske lastnosti: impregnirati s silikoni
  9.      silikónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na silikon: silikonska prevleka / silikonski kavčuk; silikonske smole; silikonsko olje
  10.      silikóza  -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja kremenovega prahu v pljučih: zdravljenje silikoze
  11.      silikózen  -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na silikozo: silikozni bolnik / silikozno obolenje
  12.      silíranje  -a s () glagolnik od silirati: siliranje in sušenje krme; postopek siliranja
  13.      silírati  -am nedov. in dov. () agr. konzervirati zeleno krmo s kisanjem v silosu: silirati deteljo, koruzo / silirati krmo silíran -a -o: silirana detelja
  14.      liti  -im nedov.) 1. s silo, pritiskom delati, povzročati, da kdo kaj naredi, dela, česar noče, ne želi: siliti koga delati, k delu; siliti otroka, naj jé; silil se je, da bi zaspal; siliti se z jedjo, pijačo / siliti koga v zakon // povzročati, da kdo kaj naredi, dela sploh: okoliščine nas silijo, da tako ravnamo / bolezen jo sili v posteljo 2. navadno s prislovnim določilom prizadevati si kljub oviram, odporu a) iti, priti kam: živina sili v koruzo; nikar ne sili v tem slabem vremenu na pot; otrok sili ven, med tovariše / sovražna vojska sili vedno bolj proti mestu / ekspr. mladi silijo v šole, tovarne / ekspr. nikar tako ne sili v njihovo družbo b) uresničiti, kar izraža dopolnilo: niso silili v pogajanja / kar naprej sili v tepež // ekspr. prizadevati si doseči, uresničiti določeno stvar, ki bo po mnenju govorečega povzročila, da bo osebek deležen tega, kar izraža dopolnilo: nikar ne sili v nesrečo, pogubo 3. nav. slabš., v zvezi z za zelo vsiljivo si prizadevati pridobiti ljubezensko naklonjenost koga: veliko deklet je sililo za njim; že dolgo sili za poročeno žensko 4. ekspr., s prislovnim določilom kljub nasprotovanju, prizadevanju koga prihajati kam, pojavljati se kje: pramen las ji je silil na čelo / smeh mu sili na ustnice; solze so jim silile v oči / brezoseb. sili ga na bruhanje, na jok; sili ga k smehu, na smeh, v smeh 5. agr. z ustrezno temperaturo, vlago vplivati na seme, gomolj, da se pospeši razvoj rastline: siliti krompir, radič, tulipane ● ekspr. iz besed je silila zadrega je bila opazna; ekspr. podleski že silijo na dan začenjajo (vidno) rasti; ekspr. zlobnost sili na dan postaja opazna, vidna; vprašanje mu sili na jezik rad bi ga postavil, izgovoril; ekspr. spanec mu sili na oči postaja zaspan; evfem. zdravilo sili na vodo povzroča, da se mora hoditi na malo potrebo; ekspr. nebotičniki silijo pod nebo so zelo visoki; ekspr. siliti z glavo skozi zid hoteti izsiliti, doseči nemogoče; ekspr. kri mu je silila v glavo, lica zardeval je; šalj. pijača mu že sili v glavo opijanja se, postaja pijan; ekspr. žito sili v klasje poganja klasje; ekspr. mraz sili v kosti zelo hladno je; ekspr. to mi že dalj časa sili v misel o tem razmišljam; ekspr. silil je vanj z vprašanji vsiljivo ga je spraševal; ekspr. v nos silijo prijetne vonjave prijetno diši; pog. zmeraj (se) sili v ospredje, naprej hoče biti prvi, upoštevan; ekspr. mrak sili v sobo mrači se; ekspr. nikar ne sili v levje žrelo ne imej opravka z nevarnim človekom; ekspr. silili so ji ga za moža vsiljivo svetovali, naj se z njim poroči silèč -éča -e: na čelo sileči lasje ljen -a -o: siljene čebulice
  15.      lj  -a m () bot. rastlina s pernatimi listi in belimi, rdečkastimi ali rumenkastimi cveti v kobulih, Peucedanum: gorski, orjaški silj
  16.      lje  -a s () nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo; možje so hodili po njivah in si ogledovali silje
  17.      ljenje  -a s () glagolnik od siliti: brez siljenja ga je pripravil k delu; siljenje k sodelovanju / siljenje na bruhanje / siljenje čebulnic pozimi; radič za siljenje
  18.      ljenka  -e ž () agr. siljena rastlina: vzgajati siljenke; hijacinte, narcise in druge siljenke
  19.      lnica 1 -e ž () 1. publ., navadno s prilastkom kar s svojo silo usmerja, določa kako dogajanje, delovanje: v političnem življenju so se pojavile nove silnice; družbene silnice / to so glavne silnice njegove miselnosti 2. fiz. črta, ki poteka v smeri delovanja sile v električnem ali magnetnem polju: sekanje silnic / električne, magnetne silnice
  20.      lnica 2 -e ž () agr. pokrit prostor za siljenje in vzgojo rastlin, navadno ogrevan: siliti cepiče, radič v silnici
  21.      lnik  -a m () knjiž. oblastnik, tiran: boj zoper tuje silnike / silniki naših dedov
  22.      lnost  -i ž () nav. ekspr. lastnost, značilnost silnega: silnost udarca; silnost burje / silnost čustev / vanj se je zaljubila z vso silnostjo
  23.      lo  prisl. (; drugi pomen ) star. 1. zelo, hudo: silo se je prestrašila; silo lepa ženska; silo malo je naredil 2. veliko, dosti: znosil je silo jabolk; bilo je silo ljudi
  24.      silobrán  -a m () jur. nujna obramba, s katero napadeni odvrne istočasni protipravni napad: napad in silobran / prekoračeni silobran / to je naredil v silobranu
  25.      silogístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na silogizem: silogistična oblika / silogistično dokazovanje, sklepanje

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA