Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (12.576-12.600)


  1.      okréten  -tna -o prid., okrétnejši (ẹ́ ẹ̄) raba peša gibčen, prožen: okreten plesalec; okretna žival / okreten pri delu ∙ ekspr. okreten organizator spreten, iznajdljiv ♪
  2.      okrevalíšče  -a s (í) zdravstvena ustanova za izboljšanje zdravja slabotnih, bolehnih ljudi in ljudi po prestani hujši bolezni: na zdravnikov predlog je odšel v okrevališče; mladinsko okrevališče ♪
  3.      okrévati  -am nedov. (ẹ́) izboljševati si zdravje, pridobivati moč po hujši bolezni: počasi okreva // dov., knjiž. ozdraveti, pozdraviti se: bal se je, da ne bo nikoli več okreval; popolnoma okrevati; toliko je okreval, da hodi okrevajóč -a -e: skrbeti za okrevajočega otroka; sam.: dom za okrevajoče ♪
  4.      okrínkati  -am dov. (ȋ) knjiž. nadeti krinko: okrinkal ga je in poslal na pustni ples; okrinkal se je, da ga ne bi spoznali; pren. vsakokrat so se drugače okrinkali, da bi si pridobili oblast ♪
  5.      okrivíti  -ím dov., okrívil (ȋ í) knjiž. obdolžiti, obtožiti: bal se je, da ga bodo česa okrivili; okrivili so ga tatvine; po nedolžnem okriviti koga / okriviti nasprotnika, da je kršil sporazum okrívljen -a -o: biti okrivljen umora ♪
  6.      okróg  prisl. (ọ̑) 1. izraža položaj v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: miza in okrog postavljeni stoli; okrog se zavrteti; majolika se vrsti okrog kroži / okrog se obračati, ozirati / ekspr.: okrog in okrog je čudovit razgled; obrniti se okrog in okrog // izraža neurejenost premikanja ali stanja v (širokem) krogu, ki v celoti ali delno obdaja kaj v središču: okrog hoditi / novice okrog pripovedovati / daleč okrog // ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja neurejenost premikanja: okrog postopati, se potikati, tavati 2. z izrazom količine izraža približnost: okrog pet stopinj pod ničlo; tehtati okrog sto kilogramov; star je okrog šestdeset let; do mesta je okrog uro hoje / dohodke so zvišali za okrog pet odstotkov ● pog. spet je leto okrog je minilo; nižje pog. od slabosti okrog pasti omedleti; nižje pog. davkarijo okrog prinašati goljufati, varati ♪
  7.      okrog  predl., z rodilnikom 1. za izražanje položaja v (širšem) krogu, ki v celoti obdaja kaj v središču: okrog gornje hiše teče lesen hodnik; družba je zbrana okrog mize; četa počiva okrog ognjev; ozreti se okrog sebe / ekspr. okrog in okrog obzidja so sovražniki / sij okrog lune; ruta okrog vratu // nav. ekspr. za izražanje središča ukvarjanja, zanimanja: vse misli se mu vrtijo okrog jedi in pijače; pogovor se suka okrog veselice / publ.: hrup okrog previsokih zaslužkov; prizadevati si okrog zvišanja storilnosti; zapleti okrog gradnje cest ob gradnji; glede gradnje; razpravljanje okrog pokojnin o pokojninah 2. za izražanje položaja v delu kroga vzdolž koga ali česa: zavijte okrog tega bloka na desno; sedeti okrog peči; burja brije okrog oglov / tesno ji je okrog srca; smehljaj okrog ust 3. z izrazom količine za izražanje približnosti: pride okrog enajstih, enajste (ure); okrog novega leta; temperature okrog nič; elipt. fant okrog dvajsetih ● pog. hoditi okrog dekleta prizadevati si pridobiti njeno naklonjenost; ekspr. sliniti se okrog direktorja prilizovati se mu; pog. hoditi okrog njega prizadevati si vplivati nanj; prizadevati si dobiti kako korist od njega; nar. govoriti okrog ogla ne naravnost; pog. povpraševati okrog sosedov pri (vseh) sosedih; pog. raznašati mleko okrog strank k (stalnim) strankam; pog., ekspr. daj mu eno okrog ušes udari ga; ekspr. letati okrog zdravnikov pogosto iskati njihovo pomoč ♪
  8.      okrógel  -gla -o [ǝu̯] prid. (ọ́) 1. ki ima obliko kroga: rastlina z okroglimi listi; plošča je okrogla; deblo je v prerezu okroglo / ima okrogel obraz, okrogle oči / pecivo okrogle oblike // ki ima v prerezu obliko kroga ali dela kroga: okrogel steber / okrogel šotor / okrogla soba / okrogli oklepaj oklepaj iz dveh spodaj in zgoraj navznoter ukrivljenih črtic // ki ima obliko krogle ali dela krogle: okrogel kamen, sad; zemlja je okrogla / ta človek ima okroglo glavo / okrogel knjižni hrbet / ekspr. zaradi nepravilnega sedenja ima okrogel hrbet navzven ukrivljen, zaobljen 2. ekspr. ki ima na telesu razmeroma precej tolšče, mesa: ta obleka je primerna za okrogle ženske; biti okrogel kot sodček / biti okrogel v telo / ima lepe, okrogle roke / ker je več jedel, so postajala njegova lica vse bolj okrogla 3. nav. ekspr. ki ima manjše mestne vrednosti enake vrednosti nič: tri tisoč petsto je okroglo število // pri katerem sorazmerno manjše vrednosti, enote niso upoštevane ali so spremenjene v najbližjo večjo vrednost, enoto: to so bolj okrogle, orientacijske številke / deset dolarjev je okroglih dvesto dinarjev nekako, približno // ki poudarja polnost navedene vrednosti, enote: imela je okroglih tisoč zlatnikov dote 4. ekspr. precej velik, precejšen: plačati je moral okrogel znesek / poneveril je precej okroglo vsoto ● ekspr. on je večkrat okrogel (nekoliko) pijan, vinjen; ekspr. kmalu bo rodila, saj je zmeraj bolj okrogla njena nosečnost je že zelo vidna; ekspr. zardeva pri vsaki okrogli besedi nespodobni; publ. konferenca finančnikov za okroglo mizo konferenca, pri kateri so finančniki enakopravni; publ. pogovor za okroglo mizo odkrit, sproščen pogovor o določenem vprašanju, problemu; ekspr. peti okrogle pesmi vesele, razposajene; ima okroglo pisavo pisavo z zaokroženimi, širšimi loki, zankami; ekspr. igrati okrogle skladbe živahne, poskočne; ekspr. biti okrogle volje dobre volje zaradi rahle pijanosti, vinjenosti; ekspr. rad pripoveduje okrogle zgodbe nespodobne; šaljive; žarg., šport. žoga je okrogla izid športne igre z žogo se ne da vnaprej zanesljivo napovedati ◊ adm. okrogli žig; gozd. okrogli les les, ki se uporablja v svoji naravni obliki zlasti za gradbene namene; strojn. okroglo brušenje brušenje okroglih teles, ploskev; teh. okroglo železo železna palica, ki ima v prerezu obliko kroga okróglo prisl.: lani je kraj obiskalo okroglo deset tisoč turistov okrógli -a -o sam.: igrati, peti okrogle; rad pove kako okroglo; ekspr. pije, dokler ima kaj okroglega v žepu dokler ima kaj denarja; to je na okroglo tisoč dinarjev ♪
  9.      okrógličast  -a -o prid. (ọ̑) star. okroglast: vsi so se čudili okrogličasti podkvi / okrogličasta drevesna krošnja / mož je že v letih in precej okrogličast ♪
  10.      okroglolísten  -tna -o prid. (ȋ) ki ima okrogle liste: okroglolistna rastlina ♦ bot. okroglolistni mošnjak; okroglolistna rosika ♪
  11.      okrónati  -am dov. (ọ̑) 1. podeliti, priznati komu vladarski naslov s simbolično položitvijo krone na glavo: okronali so ga za ogrskega kralja; okronati v katedrali; okronati se za cesarja / Gubca so okronali z razbeljeno krono položili so mu jo na glavo; ekspr. z rožami okronati glavo okrasiti 2. vznes. zelo uspešno končati kaj: okronati vzpon s prihodom na vrh gore okrónan -a -o: z bleščečim snegom okronan vrh Triglava; ženska figura z okronano glavo; prizadevanje je bilo okronano z uspehom ♪
  12.      okrtáčiti  -im dov. (á ȃ) 1. očistiti, zgladiti s krtačo: okrtačiti čevlje, klobuk; okrtačiti si obleko 2. ekspr. ošteti, ozmerjati: preveč ga je okrtačil za tako malenkost okrtáčen -a -o: okrtačeno krzno ♪
  13.      okrúten  -tna -o prid., okrútnejši (ú ū) ki v svojem ravnanju, zlasti v odnosu do ljudi, živali uporablja veliko nasilje, velik pritisk: okruten gospodar, morilec / okruten izraz, obraz / okrutni udarci; okrutno ravnanje / okrutna zver krvoločna // ekspr. zelo hud: okrutna zima / prvo in najokrutnejše razočaranje v njegovem življenju okrútno prisl.: okrutno so ga umorili; okrutno so ga zasmehovali ♪
  14.      okrvavíti  -ím dov., okrvávil (ȋ í) narediti kaj krvavo: okrvaviti obleko, robec; okrvaviti si roke; obveza se je okrvavila je okrvavela okrvavljèn -êna -o: okrvavljen je ležal na tleh; okrvavljeno perilo ♪
  15.      oktán  -a m (ȃ) teh. sestavina bencina, ki zmanjšuje, preprečuje klenkanje: količina oktana v bencinu / žarg. bencin z osemdesetimi oktani ki ima oktansko število osemdeset ◊ kem. nasičeni aciklični ogljikovodik, katerega molekula vsebuje osem atomov ogljika ♪
  16.      oktánt  -a m (ā) geom. osmina kroga: narisati oktant ◊ astr. priprava za merjenje višine ♪
  17.      oktáv  -a m (ȃ) biblio. velikost grafičnega dela z višino do 25 cm, osmerka: knjige v kvartu in oktavu [8] ♪
  18.      oktáva  -e ž (ȃ) 1. muz. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje ∙ ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje // osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava 2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah ♪
  19.      októbrski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na oktober: topel oktobrski dan / oktobrska dela na vrtu ◊ zgod. oktobrska diploma; oktobrska revolucija socialistična revolucija leta 1917 v Rusiji ♪
  20.      oktroírati  -am dov. in nedov. (ȋ) jur. uveljaviti brez odobritve parlamenta: oktroirati ustavo / oktroirati politični program oktroíran -a -o: oktroiran program ♦ zgod. oktroirana ustava ustava, ki jo je razglasil 3. septembra 1931 kralj Aleksander ♪
  21.      okujína  -e ž (í) teh. s kovanjem odstranjena oksidna plast, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: ob nakovalu je bilo veliko okujine ♪
  22.      okulár  -ja m (ā) fiz. očesu bližja leča ali sistem leč kake optične priprave: okular daljnogleda, mikroskopa; goriščna razdalja okularja ♪
  23.      okúlten  -tna -o prid. (ȗ) 1. knjiž. neviden, skriven: okultni vzroki ♦ med. okultna krvavitev krvavitev, ki je ugotovljiva le z laboratorijsko preiskavo, prikrita krvavitev // skrivnosten, nerazumljiv: nastopa kot okultni modrec; okultni pojavi 2. okultističen: okultne skrivnosti / okultne vede / okultna psihologija psihologija, ki proučuje okultne pojave ♪
  24.      okún  -a m (ȗ) zool. manjša sladkovodna riba olivno zelene barve s temnejšimi lisami, Acerina cernua: loviti smuče, okune in ostriže ♪
  25.      okupácija  -e ž (á) 1. glagolnik od okupirati, zasedba: protestirati proti okupaciji jugoslovanskega ozemlja; nejasen položaj po fašistični okupaciji 2. pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država, navadno z bojem, spravila pod svojo oblast: okupacija je trajala štiri leta; dočakati konec okupacije ● publ. okupacija z glasbo ukvarjanje ◊ jur. okupacija prilastitev stvari, ki ni v lasti nikogar; zgod. francoska okupacija od 1809 do 1813, ko je bil del slovenskega ozemlja pod francosko oblastjo ♪

   12.451 12.476 12.501 12.526 12.551 12.576 12.601 12.626 12.651 12.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA