Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.176-1.200)


  1.      izvésiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̑) knjiž., redko izobesiti: izvesiti zastavo izvésiti se 1. knjiž. spremeniti prvotno, dano obliko zaradi visenja, nošenja: zvončasta krila se rada izvesijo 2. alp. postaviti se v tak položaj, da so roke in noge pri steni, telo pa zelo odmaknjeno od nje: plezalec se je moral precej izvesiti, da je videl škrbino izvéšen -a -o: izvešeno krilo ♪
  2.      izvršílec  -lca [u̯c in lc] m (ȋ) knjiž. kdor kaj izpolni, izvede: izvršilec naloge / izvršilec oporoke / publ. izvršilec kaznivega dejanja storilec ♪
  3.      izvršílen  -lna -o prid. (ȋ) 1. ki ima pravico do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov: opravljati izvršilne in upravne zadeve / izvršilni odbor; izvršilni organi; izvršilna oblast pravica do odločanja in izvrševanja zakonov ali predpisov 2. nanašajoč se na izvršbo: izvršilni postopek; izvršilni stroški / izvršilni naslov pravnomočna odločba ali druga listina, s katero se dovoli izvršba; izvršilni organ kdor opravi izvršbo; izvršilno dovolilo sodni sklep, s katerim se dovoli izvršba; izvršilno sodišče ◊ lingv. izvršilni sedanjik sedanjik dovršnega glagola, ki izraža sedanjost; žel. izvršilne službe službe, ki sodelujejo pri prevozu na železnici ali ga tehnično omogočajo ♪
  4.      izvršílnost  -i ž (ȋ) knjiž., redko izpolnljivost, izvedljivost: izvršilnost naloge ♪
  5.      izvršítelj  -a m (ȋ) kdor kaj izpolni, izvede: izvršitelj direktiv / za izvršitelja oporoke je imenoval svojega prijatelja // jur. kdor opravi izvršbo; izvršilni organ: davčni, sodni izvršitelj ♪
  6.      izvršíteljica  -e ž (ȋ) ženska oblika od izvršitelj: sestro je imenoval za izvršiteljico oporoke ♪
  7.      izvršítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od izvršiti: izvršitev naloge, povelja, ukaza / izvršitev finančnega načrta / odložiti, ustaviti izvršitev kazni ♪
  8.      izvršíti  -ím dov., izvŕšil (ȋ í) 1. publ. napraviti, da kaj zahtevanega, obvezujočega postane stvarnost, dejstvo; izpolniti: izvršiti svojo dolžnost; izvršiti naročilo; izvršiti povelje, ukaz; izvršiti očetovo voljo / izvršiti oporoko / izvršiti načrt uresničiti, izvesti, izpeljati ♦ jur. izvršiti smrtno kazen; sodba se je izvršila takoj // narediti, opraviti: prepričan je bil, da je izvršil pomembno delo; izvršiti podzemeljsko eksplozijo; izvršiti vrsto družbenih sprememb / izvršiti kaznivo dejanje storiti // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: izvršiti likvidacijo; izvršiti napad na sovražno postojanko napasti jo; izvršiti preiskavo, sterilizacijo 2. zastar. dokončati, končati: lotil se je dela in ga tudi izvršil / izvršiti šolo izvršíti se publ. zgoditi se, pripetiti se: uboj se je izvršil v njegovi hiši; vse to se je izvršilo v nekaj trenutkih / v duhovnem življenju so se izvršile velike spremembe so nastale izvršívši zastar.: izvršivši svojo dolžnost, je odšel izvršèn -êna -o: izvršena kazen; izvršena naloga; delo je bilo izvršeno v roku ∙ postaviti koga pred izvršeno dejstvo seznaniti ga s stvarmi, ko so že odločene, izvršene ♪
  9.      izvršítven  -a -o (ȋ) pridevnik od izvršitev: izvršitveni postopek ♪
  10.      izvzémši  prisl. (ẹ̑) knjiž. razen, samo ne: te mravlje so podobne našim, izvzemši velikost; nisem je videl v družbi, izvzemši v gledališču / kadijo vsi, ne izvzemši najmlajših, neustalj. najmlajše vključno, vštevši ♪
  11.      jásica  -e ž (á) manjšalnica od jasa: taboriti na jasici; zelena jasica; jasica med grmičjem ♪
  12.      jésih  -a m (ẹ́) 1. nižje pog. kis: kupiti jesih; drži se, kot bi pil jesih nakremženo, neprijazno 2. nar. koroško pogostitev navadno teden dni po svatbi: oskrbeti jesih ♪
  13.      jésihar  -ja m (ẹ̑) nekdaj prodajalec kisa: jesiharji iz Čičarije; pog. vpije kot jesihar zelo ♪
  14.      jésihast  -a -o prid. (ẹ́) ekspr., redko kisel, nerazpoložen: biti jesihaste volje ♪
  15.      jesíka  -e ž (í) bot. trepetlika: jesika s trepetajočimi listi ♪
  16.      jórkširec  -rca m (ọ̑) žarg. prašič jorkširske pasme ♪
  17.      jórkširski  tudi yórkshirski -a -o [jorkšir-] prid. (ọ̑) vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov ♪
  18.      kaheksíja  -e ž (ȋ) med. izčrpanost, oslabelost: bolnik je umrl zaradi kaheksije ♪
  19.      kájsi  prisl. (ā) star., navadno v nikalnih stavkih posebno, preveč: fant ni bil kajsi spreten; starec se ni kajsi vznemiril ♪
  20.      kákršensibódi  -šna- -o- in kákršen -šna -o si bódi zaim. (ȃ-ọ́) kakršenkoli: ali imaš kakršnosibodi delo zame? ♪
  21.      karboksíl  -a m (ȋ) kem. atomska skupina iz enega atoma ogljika, dveh atomov kisika in enega atoma vodika, ki se v vodni raztopini odceplja kot ion ♪
  22.      karboksílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na karboksil: karboksilna skupina / karboksilna kislina ♪
  23.      kàrsibódi  čésarsibódi in kàr si bódi čésar si bódi zaim. (ȁ-ọ́ ẹ̑-ọ́) karkoli: naj bo gospod ali karsibodi, ukazoval nam ne bo; osel je zadovoljen s čimersibodi ∙ ekspr. tak visok obisk, to ni karsibodi je zelo pomemben dogodek ♪
  24.      kásija  -e ž (á) bot. tropska rastlina s pernatimi listi in navadno rumenimi cveti v grozdastem socvetju, Cassia ♪
  25.      kasíranje  -a s (ȋ) glagolnik od kasirati: kasiranje denarja / kasiranje članarine ♪

   1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176 1.201 1.226 1.251 1.276  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA