Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (11.576-11.600)


  1.      nihálka  -e ž (ȃ) 1. žarg. nihalna žičnica: z nihalko so se odpeljali na vrh gore 2. knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek ura z nihalom: slišalo se je tiktakanje velike ure nihalke 3. knjiž. gugalna mreža: ležal je v nihalki ◊ bot. nihalke nitaste modro zelene alge, ki se gibljejo z vrtenjem okoli svoje osi, Oscillatoria ♪
  2.      nihálo  -a s (á) telo, ki niha zaradi teže ali delovanja vzmeti: nihalo niha; roke so nihale kakor nihalo / ura z nihalom ♦ fiz. fizično nihalo pri katerem je telo vrtljivo okoli osi zunaj svojega težišča; matematično nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice ♪
  3.      níhanje  -a s (ȋ) glagolnik od nihati: ovirati nihanje; nihanje nihala, telesa; hitrost nihanja / slišati je bilo le nihanje ure tiktakanje / preprečevati nihanja v proizvodnji; nihanje cen, temperature; ekonomska nihanja na svetovnem trgu / nihanje med pesimizmom in optimizmom ♦ fiz. dušeno nihanje pri katerem se amplitude manjšajo; elektromagnetno nihanje periodično spreminjanje električnega toka in napetosti v električnem nihajnem krogu; harmonično ali sinusno nihanje gibanje projekcije enakomerno krožeče točke na premer kroga ♪
  4.      níhati  -am nedov. (ȋ) 1. premikati se med dvema skrajnima legama, zlasti v časovno enakih presledkih: nihalo niha; nihati enakomerno, počasi; nihati sem ter tja; star. svetilka se niha niha / gladina vode niha se dviga in pada; drevesa nihajo v vetru se majejo, upogibajo; preh. mati je nihala otroka ujčkala, zibala; pren. misli so nihale z nervoznim utripom ∙ publ. delavci nihajo med vasjo in mestom se vozijo, hodijo iz vasi na delo v mesto; knjiž. otrok niha z nogami binglja 2. spreminjati se, menjavati se, zlasti glede na količino, vrednost: cene nihajo; v tem kraju temperature zelo nihajo / otrokovo razpoloženje niha // imeti različno velikost, vrednost, kvaliteto: mere strešnikov niso natančno določene, zato nihajo za nekaj centimetrov / režije Shakespearovih del nihajo od klasičnih, renesančnih do modernističnih 3. biti nesposoben, nezmožen za odločitev med dvema ali več možnostmi; omahovati: nihal je med strankama; dolgo je nihal, preden se je odločil / nihati med dremežem in budnostjo; pren. umetnost niha med romantiko in realizmom ◊ elektr. električni tok niha se periodično spreminja okoli vrednosti nič; fiz. nihati z visoko frekvenco niháje: nihaje med dvema nazoroma nihajóč -a -e: nihajoči plamenčki; nihajoče cene; nihajoče telo ♦ šport. nihajoče orodje krogi ♪
  5.      nihčè  -éta m (ȅ ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: pri hiši ravnajo z njim, kakor da je nihče; takega nihčeta ne bo vabil na dom ♪
  6.      nihčè  -éta s (ȅ ẹ́) slabš. nepomemben, nevažen človek: lepo se obleci, da ne bodo mislili, da si kako nihče ♪
  7.      nihčè  tudi níhče nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȅ ọ̑; ȋ ọ̑) v nikalnih stavkih izraža nebivanje osebe v situaciji, kot jo nakazuje sobesedilo a) kot osebek: nihče se ga ne boji; nihče se ne zmeni zanj; nihče od domačih ga ne pogreša; elipt. kdo manjka? Nihče / v zvezi z biti stoji navadno v rodilniku: nikogar ni doma; nikogar drugega ni bilo na sestanku; nikogar ni, ki bi se jim uprl / ekspr., okrepljen: kaj takega nihče nikoli ne bi naredil; rad ga srkne, da nihče tako; tega ne zmore nihče drug kot on samo on / to mi je povedal nihče drug kot direktor sam direktor / nihče ni tako močen, da bi ga premagal b) kot predmet: nikogar ne potrebuje pri delu / ne zaupaj nikomur; že dolgo ne govori z nikomer; elipt. nikomur niti besede ∙ star. nikogar svet nikogaršnji ♪
  8.      nihilízem  -zma m (ȋ) nazor, ki zanikuje, odklanja splošno veljavne, priznane življenjske norme, vrednote: pristaš nihilizma // miselnost, ravnanje, ki izraža tak nazor: med mladimi se je širil nihilizem / idejni, kulturni, moralni nihilizem ♦ filoz. filozofski nihilizem ki zanikuje možnost spoznanja kakršnekoli resnice ♪
  9.      nikákor  in nikàkor prisl. (ȃ; ȁ) v nikalnih stavkih 1. izraža zanikanje kakršnegakoli načina: tega nikakor ne morem urediti, ne tako ne drugače / to nikakor še ni dokaz 2. ekspr. poudarja a) zanikano trditev, ugotovitev: ponoči nikakor ne gre v gozd; nikakor ga nisem mogel prepričati, ne zlepa ne zgrda / nikakor ne gre pretiravati s hvalo b) prepričanost o neprimernosti, neutemeljenosti česa: te pohvale nikakor nisem vreden; ta prijaznost nikakor ni dokaz njegove dobrote / hudoben ni, nikakor ne; ali si spet zamudil? Nikakor ne, še ni osem ♪
  10.      nikámor  prisl. (ȃ) v nikalnih stavkih 1. izraža, da dejanje ni usmerjeno v noben kraj: nikamor ne moreš pobegniti; zaradi megle nikamor ne vidiš; elipt. otroci, nikamor z doma; ekspr. nikdar in nikamor je ne bom hodil iskat / kot vljudnostna fraza posedite no malo, saj se vam nikamor ne mudi 2. ekspr., v zvezi za nikamor izraža negativnost, neprimernost: ta odgovor ni za nikamor; pri nas je tako, da ni za nikamor; v taki obleki nisem za nikamor ● star. to ni nikamor podobno to ni ničemur podobno; ekspr. njemu se pri delu nikamor ne mudi dela počasi; ekspr. če bomo njega poslušali, ne pridemo nikamor bomo zelo malo napravili; ekspr. pogajanja o ustavitvi bojev niso pripeljala nikamor niso bila uspešna; ekspr. take je govoril, da ni bilo za nikamor govoril je nespametno, nespodobno ♪
  11.      nikár  stil. nikár -te prisl. (ā) krepi prepoved ali željo, da se kaj ne zgodi a) z zanikanim velelnikom ali želelnikom: nikar ne draži psa; nikar ne pozabite na nas; o tem nikar nikomur ne pravi / naj nikar še ne odide; naj si tega nikar ne žene k srcu / reci mu, naj nikar ne žvižga b) z nezanikanim nedoločnikom: nikar obupati; le zboleti nikar, otrok; le nikarta misliti, da se šalim, fanta; le nikarte se čuditi / elipt.: reci mu, da nikar, naj počaka; samo tega nikar; tja pa nikar / v medmetni rabi: nikar, bodi pameten; nikar, oče, bom že sam opravil ♪
  12.      níkdar  tudi nikdàr prisl. (ȋ; ȁ) v nikalnih stavkih nikoli: tega mi nisi nikdar omenil; nikdar več me ne boste videli; ekspr. nikdar in nikoli ne bo boljše ∙ preg. volk dlako menja, a narave nikdar človek ne more zatajiti svojega bistva ♪
  13.      níkdo  nikógar zaim., nikómur, nikógar, nikómer, nikómer (ȋ ọ̑) knjiž. nihče: nikdo se ne gane / kriv si ti in nikdo drug ♪
  14.      níkniti 1 -em dov. (í ȋ) star. 1. ponikniti, izginiti: voda je niknila v pesek 2. skloniti se, nagniti se: glava ji je niknila na prsi ♪
  15.      nikógaršnji  -a -e zaim. (ọ̑) ki ni last nikogar: nikogaršnji svet; pes ni nikogaršnji, brez gospodarja je / ekspr. nikogaršnjega kruha ne maram, sama si ga bom služila / publ. nikogaršnje ozemlje ozemlje, ki ga nobena od vojskujočih se strani nima pod stalnim nadzorstvom ♪
  16.      nikóli  prisl. (ọ̑) navadno v nikalnih stavkih izraža, da se dejanje ne dogaja ob nobenem času: gospodarja ni nikoli doma; tega ne bom nikoli pozabil; nikoli več se nista videla; nikoli poprej ni bila tako prijazna; godi se mu slabo kot še nikoli zelo slabo; ekspr.: nikoli (in) nikjer ga ne srečam; nikdar in nikoli več ga ne bom čakal; govoril boš zdaj ali pa nikoli ∙ ekspr. kaj takega še nikoli ne tako nenavadna stvar se do zdaj še ni zgodila, primerila; pog., ekspr. slišal bo pridigo, da (še) nikoli take zelo bo oštet; star. bilo mu je nerodno, da nikoli tega zelo nerodno; ekspr. zdaj ali nikoli zdaj je edina, zadnja priložnost, da se to stori; bolje pozno kot nikoli tudi z zamudo opravljeno dejanje je vredno priznanja; preg. nikoli ni prepozno tudi po določenem presledku opravljeno dejanje je vredno priznanja svéti nikóli in svéti Nikóli šalj.: poroko bi najrajši odložila do svetega nikoli; dolg ti bo plačal o svetem nikoli ♪
  17.      nikotínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na nikotin: nikotinski izvleček / nikotinski madež ♦ kem. nikotinska kislina organska kislina, dobljena z oksidacijo nikotina nikotínsko prisl.: nikotinsko rumeni prsti ♪
  18.      nímanič  -a m (ȋ) knjiž. revež, siromak: takrat je bil še nimanič ♪
  19.      nímb  tudi nímbus -a m (ȋ) knjiž. svetniški sij, gloriola: glavo obdaja nimb; zlati nimb / obdajal ga je nimb nepremagljivega junaka; izgubil je nimb nezmotljivosti ♪
  20.      nimbostrátus  -a m, mn. nimbostráti tudi nimbostrátusi (ȃ) meteor. nizek slojast oblak, iz katerega dežuje, sneži: oblaki so se zgostili v nimbostratus ♪
  21.      nína  medm. (ȋ) za uspavanje otroka: nina, nina / nina nana, punčka je zaspana / vsi so šli nina nana spat ♪
  22.      níša  -e ž (ȋ) vdolbina v steni: zid krasi niša s kipom; radiator je v okenski niši; stranska oltarna niša // manjši stranski prostor kot del večjega prostora: zajtrkovati v jedilni niši; delovna, umivalna niša ◊ biol. (ekološka) niša prostor, način življenja posamezne živalske ali rastlinske vrste v združbi, zlasti glede na prehrano ♪
  23.      nìt  níti ž (ȉ ȋ) 1. dolg, tanek skupek vlaken, sesukan okoli svoje osi: nit se je pretrgala; navijati, odstriči nit; presti, sukati nit; nabrati na nit; bombažna, svilena nit; debela, močna nit; dvojna nit; šop niti / nit za krpanje / vdeti nit v šivanko sukanec; pren. na domači kraj ga vežejo nevidne niti; svoje niti so napeljali po vsej državi // navadno s prilastkom kar je temu podobno: gumijasta nit; vtkati zlate niti; pog. fižol brez niti brez žil / mišične niti mišična vlakna 2. ekspr., z rodilnikom kar tvori (strnjeno) zaporedje dogajanj, dogodkov: neskončna nit njenih vprašanj / nadaljevati nit razpravljanja 3. ekspr., s prilastkom kar je v celotnem pojavu bistven sestavni del: ti odnosi so idejna nit romana; govornik se je zmedel, nato pa znova našel nit zgodbe / to je rdeča nit vseh pogovorov ● ekspr. v lase se ji vpletajo srebrne niti začenja siveti; ekspr. vse niti propagande ima v svojih rokah odloča o njej; knjiž. iskal je Ariadnino nit, s katero bi si pomagal iz labirinta problemov rešilno, odrešilno sredstvo; ekspr. presti niti človekove usode določati človekovo usodo; ekspr. prestriči, pretrgati nit življenja povzročiti smrt; ekspr. zmešal mu je vse niti preprečil njegove načrte; ekspr. njegovo življenje visi na niti je zelo ogroženo; je zelo bolan; ekspr. biti moker do zadnje niti popolnoma, čisto; preg. zdravje po niti gor, po curku dol zdravje se pridobi počasi, izgubi pa hitro ◊ bot. prašnična nit spodnji, navadno nitasti del prašnika; gastr. skuhati sladkor do niti do take stopnje, da se za kapljo, ki pade z žlice, naredi zelo tanek curek; med. kirurška nit; tekst. efektna nit namenoma neenakomerno izdelana; osnovne niti podolžne niti v tkanini; votkovne niti prečne niti v tkanini; zool. živa nit zelo tanka glista, ki živi v sladki vodi, Gordius aquaticus ♪
  24.      níti  prisl. (ȋ) ekspr. 1. krepi zanikanje a) s poudarjenim izključevanjem: niti dvajset let ni star; o tem se mu niti ne sanja; niti ne zmeni se zanjo / niti minuto se ni obotavljal; niti najmanj ne dvomim, da je to res; na nebu ni niti oblačka; ne zaspi niti za hip; elipt. o tem niti besedice več b) z izključevanjem pričakovanega: niti ta izjava ga ni prepričala; blede se mu, da niti matere ne spozna; besede narodnost niti francoska revolucija ne pozna 2. pog., v zvezi niti ne izraža neodločno zanikanje: ali je sin dober dijak? Niti ne, takole srednji; utrujen si, kajne? Niti ne, sem vajen hoje ● ekspr. vse sem mu dal, pa niti hvala ni rekel čisto nič se ni zahvalil; ekspr. niti za las ne bom popustil prav nič ♪
  25.      níti  in niti vez. (ȋ) v vezalnem priredju za vezanje zanikanih, navadno pojmovno sorodnih a) stavčnih členov: nima ne brata niti sestre / ne spominja se rad mladosti niti doma; ne skrbi ga nejevolja staršev niti ne celega sveta / po tej poti ni mogel niti smel; pes ga ni opazil niti zavohal b) stavkov: nihče ga ne vpraša niti ne pogleda // ekspr., v zvezi niti — niti za poudarjeno izključevanje pri vezanju takih a) stavčnih členov: ne pogreša niti jedi niti pijače; tega ne dočakamo niti mi niti naši otroci b) stavkov: pomilovanja niti ne potrebuje niti ne želi; od žalosti niti ne spi niti ne je; niti se ne zgane gladina niti ne zapiha veter / spal ni, niti jedel niti pil niti govoril / pri naštevanju se piše tudi z vejico ta kip ne kaže niti okusa, ne sloga, niti oblike ♪

   11.451 11.476 11.501 11.526 11.551 11.576 11.601 11.626 11.651 11.676  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA