Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (11.401-11.425)



  1.      nèresníčnost  -i ž (-) lastnost, značilnost neresničnega: neresničnost izjave / neresničnost podatkov / evfem. težko je poslušal sinove neresničnosti laži
  2.      nèrešljív  -a -o prid. (-) ki se ne da rešiti: nerešljiva naloga, uganka / čakali so jih nerešljivi problemi; vprašanje je bilo videti nerešljivo / ekspr. znašli so se v nerešljivem položaju težkem, težavnem nèrešljívo prisl.: nerešljivo težka naloga
  3.      nergánje  -a s () glagolnik od nergati: težko je poslušal njeno nerganje in sitnarjenje; zoprno nerganje
  4.      nergáti  -ám nedov.) nav. slabš. z nenaklonjenim, jeznim govorjenjem izražati nezadovoljstvo, nesoglasje: zmeraj samo nerga; nergati čez predstojnike / ni več nergal, češ da gre vse narobe tožil, tarnal / v tovarni spet nergajo zoper tebe se jezijo nate nergáje: nergaje govoriti nergajóč -a -e: sliši se nergajoč glas
  5.      nergàv  -áva -o prid. ( á) nav. slabš. ki (rad) nerga: nergav človek; bil je siten in nergav
  6.      neróda  -e ž (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: ne bo mogel priti na vrh, ta neroda / nič pametnega si ne izmisli, neroda je nespreten, neiznajdljiv človek / kot psovka zakaj pa ne pozdraviš, neroda nerodna
  7.      neróden  -dna -o prid., neródnejši (ọ́ ọ̑) 1. ki pri gibanju, hoji, opravljanju zlasti fizičnega dela ne ravna tako, kot se pričakuje: nerodna je in vse pokvari, razbije; kako si neroden; fant ni za ta poklic, je preveč neroden; ne bodi tako neroden; pri telovadbi je zelo neroden; neroden je kot štor; tako je nerodna, da še gumba ne zna prav prišiti / neroden plesalec // ki se ne vede, ne ravna popolnoma v skladu z družabnimi pravili: fant je še neroden; pri predstavljanju je bil preveč neroden; v ženski družbi je precej neroden / ekspr. pripovedovati nerodne šale neprimerne, neumestne 2. ki zaradi velikosti, nesorazmernih oblik ne ustreza a) dobro namenu: nerodni čevlji; nerodni stoli; nerodno ležišče b) estetskemu videzu: velik, neroden človek / spoznal ga je po nerodni hoji / z nerodnimi črkami je napisal svoje ime 3. nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom ki povzroča neprijetnosti, težave: to je res nerodna zadeva; nerodno dejanje, vprašanje / pot je strma in nerodna slaba / nenadoma se je znašel v zelo nerodnem položaju mučnem, zoprnemekspr. takrat smo preživljali nerodne čase hude, težke; star. fant ni nerodne glave je bister, pameten; ekspr. potrpi z njim, je pač v nerodnih letih v puberteti neródno 1. prislov od neroden: nerodno hoditi; tako nerodno je padel, da si je prebil čelo 2. v povedni rabi, s smiselnim osebkom v dajalniku izraža neugoden občutek: bilo mu je zelo nerodno, ko so govorili o njem; ko ga je zagledala, ji je postalo malo nerodno ● star. te besede so ji šle nerodno iz ust nerada, težko je to povedala; star. prišli smo precej nerodno ob nepravem, neprimernem času; sam.: narediti, reči kaj nerodnega; po nerodnem je razbil kozarec
  8.      neródnež  -a m (ọ̑) ekspr. neroden, okoren človek: tisti nerodnež ji je kar naprej stopal na noge / pri delu si ne zna pomagati, nerodnež je nespreten, neiznajdljiv človek
  9.      neródnost  -i ž (ọ́) lastnost, značilnost nerodnega človeka: zaradi svoje nerodnosti ni mogel dobiti dekleta / po nerodnosti je razbil kozarec / narediti, ekspr. zagrešiti nerodnosti ∙ zabresti v nerodnosti zabresti v težave
  10.      nêronski  -a -o prid. () ekspr. tak kot pri Neronu: neronska krutost, narava / imel je širok, neronski obraz
  11.      nervóza  -e ž (ọ̑) velika živčna napetost, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki, živčnost: med piloti začetniki je bila nervoza; igralcev se je lotevala nervoza / nakupovalna nervoza nakupovalna mrzlica / z nervozo kaj napraviti
  12.      nesênje  -a s (é) glagolnik od nesti: dvig in nesenje / te kokoši so pridne za nesenje / nesenje jajc
  13.      nesesêr  -ja m () torbica, škatla za toaletne potrebščine; toaletna torbica: kupiti si neseser / potovalni neseser
  14.      nèskládje  -a s (-) stanje neskladnega: v delu je čutiti neskladje med poetično vsebino in nedognano obliko; družbena, idejna neskladja / med njima prihaja do neskladja / priti v neskladje s predpisi / knjiž. to dejanje je v neskladju z njegovo poštenostjo ni v skladu
  15.      nèsklénjen  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni sklenjen: nesklenjen krog, obroč / nesklenjene gozdne površine nestrnjene
  16.      neslán  -a -o prid. ( ā) 1. ki ni slan, ni soljen: neslan kruh; uživati mora neslano hrano / ima neslano dieto ∙ ekspr. še neslanega kropa ne zasluži zelo malo, slabo dela 2. nav. slabš., s širokim pomenskim obsegom ki zaradi neprimernosti, nedostojnosti vzbuja neugodje, odpor: rad dela neslane dovtipe; pripoveduje neslane šale / neslan domislek neduhovit / dajati neslane pripombe neprimerne / neslano govorjenje neumno, vsebinsko prazno // neprijeten, zoprn: neslan človek; sukal se je okrog nje in postajal vedno bolj neslan / kot psovka molči, gobezdalo neslano nesláno prisl.: neslano govoriti, se norčevati; sam.: rad pove kaj neslanega
  17.      neslánost  -i ž (ā) slabš. neprimerno, nedostojno govorjenje, vedenje: težko je prenašala njegove neslanosti / govoriti, kvasiti, pripovedovati neslanosti / uganjali so razne neslanosti neprimerna, neumestna dejanja
  18.      nèslíšen  -šna -o prid. (-) ki se malo ali nič ne sliši: padal je droben, neslišen dež; neslišen let letala; dihanje je bilo skoraj neslišno / nav. ekspr.: spregovoril je s slabotnim, neslišnim glasom; prihajal je z neslišnim korakom; neslišen smeh; šepeta mu neslišne besede nèslíšno prisl.: neslišno so se približali hiši
  19.      nesmŕtnost  -i ž () ekspr. lastnost, značilnost nesmrtnega: nesmrtnost umetnikovih del / s to iznajdbo si je zagotovil nesmrtnost
  20.      nesnága  -e ž (á) 1. umazanija: odstranjevati nesnago; tla so polna nesnage; okna so kar motna od nesnage / v tej hiši je velika nesnaga / ekspr. le kako more živeti v tej nesnagi umazanem okolju, prostoru 2. slabš. malovreden, ničvreden človek: čas je že, da bi spodil to nesnago iz hiše / kot psovka molči, nesnaga grda
  21.      nêsnica  -e ž () kokoš, ki se goji zaradi jajc: rediti nesnice / ta kokoš je dobra, slaba nesnica / kokoši nesnice
  22.      nêsnost  -i ž (é) zmožnost, sposobnost za nesenje (jajc): povečati nesnost kokoši; doba nesnosti
  23.      nèsociálen  -lna -o prid. (-) ki ni socialen, ni human: nesocialen človek, gospodar / nesocialni odnosi; njegovo nesocialno ravnanje je vzbudilo ogorčenje
  24.      nèsocialístičen  -čna -o prid. (-í) ki ni socialističen: nesocialistične države / nesocialistični odnosi, pojavi; nesocialistična miselnost
  25.      nèsóden  -dna -o prid. (-ọ́) ki ni soden: nesodni organi ♦ jur. nesodni spor spor, ki se reši brez posredovanja rednega sodišča

   11.276 11.301 11.326 11.351 11.376 11.401 11.426 11.451 11.476 11.501  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA