Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SI (1.076-1.100)



  1.      glalka  -e ž () nav. mn., anat. prožna guba sluznice v grlu za tvorjenje glasu: napenjati glasilke; vnetje glasilk / ekspr. ta otrok ima pa dobre glasilke
  2.      glalo  -a s (í) tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije: glasilo delovnega kolektiva izhaja vsak mesec; študentje imajo svoje glasilo; objavljati v republiškem uradnem glasilu; kulturno, politično, strokovno glasilo; urednik društvenega glasila / glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije
  3.      glati se  -ím se nedov. ( í) knjiž. 1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je 2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem glati star. razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati glasèč se -éča -e: zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime
  4.      glati se  in glásiti se -im se nedov. ( á) zastar. oglašati se: otrok je zbujen, se že glasi; prepelica se glasi
  5.      gloknija  -e ž (í) vrtn. lončna rastlina z velikimi žametastimi, odprtimi zvončastimi cveti, Sinningia hybrida
  6.      glona  -e ž () zool. žuželka, ki prenaša povzročitelja spalne bolezni, Glossina palpalis
  7.      gloranje  -a s () glagolnik od glosirati: glosiranje teksta / za glosiranje primerna snov
  8.      glorati  -am nedov. in dov. () 1. opremiti z glosami, opombami: glosirati verze; ironično glosirati 2. na kratko, navadno duhovito obravnavati kaj aktualnega: glosirati dnevne dogodke; samo bežno je glosiral politično usmerjenost države / revija je povabila udeležence, naj glosirajo posamezna stališča kongresa povedo svoje mnenje o njih gloran -a -o: glosirana antologija pesmi
  9.      glušílec  -lca [c in lc] m () teh. glušnik: zaradi močnih pokov so imeli na ušesih glušilce; montirati glušilec na motorno kolo
  10.      glušílen  -lna -o prid. () ki gluši, duši: glušilna naprava
  11.      glušíti  -ím nedov. ( í) povzročati, da se kaj ne sliši: mehka preproga je glušila korake / veter je glušil glas zvonov, da jih je bilo komaj slišati dušil // s svojo glasnostjo povzročati, da kdo (skoraj) ne sliši: glušilo ga je tuljenje in brnenje strojev / bobnenje slapa mu je glušilo ušesa glušèč -éča -e: glušeč hrup strojev; glušeče lajanje in cviljenje
  12.      gnúsiti se  -im se nedov.) z dajalnikom vzbujati skrajen odpor, gnus: jed se mi gnusi; vse se ji je gnusilo / ekspr. njegovo ravnanje se ji je gnusilo
  13.      golomíšiti  -im nedov.) redko slepomišiti: kaj bi golomišili, povejte naravnost // ekspr. pohajkovati, postavati: že nekaj časa golomiši tod okrog
  14.      gorjúšica  -e ž (ú) bot. enoletna rastlina s celimi ali pernato razdeljenimi listi in rumenimi cveti; gorčica: seme bele gorjušice
  15.      górši  -a -e prid. (ọ̑) zastar. 1. slabši, hujši: znašel se je sredi najgoršega boja; bil je najgorši učenec v razredu 2. lepši: bila je zala, da ni bilo gorše od nje // boljši: njegovi konji so lepši in gorši; dober kosec je, a sosed je še gorši; prim. gorji
  16.      gosinják  in gonjak -a m (á; ) zaprt prostor za gosi
  17.      gradášiti  -im nedov.) obrt. gradašati
  18.      grarati  -am nedov. () med., navadno v zvezi z bolezen hitro se širiti: bolezen grasira
  19.      grášica  -e ž (á) divja ali kulturna rastlina z vijoličastimi cveti: sejati grašico za krmo; med pšenico je precej grašice ♦ bot. ptičja grašica njivski plevel z modro vijoličastimi cveti, Vicia cracca
  20.      grešíti  -ím dov. in nedov., gréši ( í) 1. rel. kršiti božjo ali cerkveno zapoved: grešiti proti peti božji zapovedi; grešiti v mislih, v dejanjih / smrtno grešiti narediti smrtni greh 2. ekspr. napraviti prekršek, prestopek: grešiti proti postavi; grešiti zoper bonton / grešiti nad človekom prizadejati mu krivico, ga zlorabiti // narediti napako, zmotiti se: starši pri vzgoji včasih grešijo
  21.      grost  -a m () trgovec ali trgovsko podjetje, ki kupuje in preprodaja blago v velikih količinah: detajlisti in grosisti
  22.      grostičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na kupovanje in preprodajanje blaga v velikih količinah: grosistična trgovina; grosistično podjetje / material so dobili po najnižjih grosističnih cenah
  23.      hamn  -a m () meteor. vroč veter, ki piha v Egiptu spomladi iz puščave
  24.      šiš  -a m () farm. močno mamilo iz indijske konoplje: kaditi, piti hašiš; omamljati se s hašišem; uživanje heroina in hašiša
  25.      hazenášica  -e ž (á) šport., nekdaj ženska, ki igra hazeno

   951 976 1.001 1.026 1.051 1.076 1.101 1.126 1.151 1.176  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA