Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SAN (76-100)


  1.      sanskŕtski  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na sanskrt: sanskrtski jezik / sanskrtska besedila ♪
  2.      santonín  -a m (ȋ) farm. zdravilo proti glistam ♪
  3.      šánce  šánc ž mn. (ȃ) zastar. obrambni nasip, okop: utrditi, zavzeti šance / šance na Ljubljanskem gradu ♪
  4.      šánk  -a m (ȃ) nižje pog. točilna miza: postaviti kozarec na šank; natakarica za šankom ♪
  5.      šánsa  -e ž (ȃ) pog. 1. nav. mn. možnost, upanje: imeti, zapraviti šanse; biti brez šans; kljub pridnosti nima veliko šans, da bi uspel v življenju ∙ pog. pri njej nima (nobenih) šans zaman si prizadeva za njeno naklonjenost, ljubezen 2. priložnost, prilika: to je bila enkratna šansa; te šanse ne smeš izpustiti, zamuditi; dati komu šanso za kaj / to je tvoja zadnja šansa ♪
  6.      šansón  tudi chansón -a [ša-] m (ọ̑) popevka z vsebinsko zahtevnejšim besedilom, po izvoru iz Francije: komponirati, peti šansone; francoski, italijanski šanson; pevka šansonov ♪
  7.      šansonétka  -e ž (ẹ̑) 1. šansonjerka: slavna francoska šansonetka 2. v francoskem okolju pevka lahkotnih, zbadljivih, opolzkih pesmi, popevk: pesmi šansonetk ♪
  8.      šansonjé  tudi šansonjêr -ja m (ẹ̑; ȇ) pevec šansonov: koncert francoskega šansonjeja ♪
  9.      šansonjêrka  -e ž (ȇ) ženska oblika od šansonje: popularna francoska šansonjerka ♪
  10.      šantáč  -a m (á) slabš. šepavec: šantač je odšepal naprej ♪
  11.      šantán  -a m (ȃ) v francoskem okolju, nekdaj kavarna, v kateri priložnostno nastopajo pevci ali glasbeniki ♪
  12.      šántast  -a -o prid. (á) slabš. šepast: biti šantast in grbast ♪
  13.      šantáti  -ám nedov. (á ȃ) slabš. šepati: zaradi rane na nogi šanta; šantal je na levo nogo / konj šanta // težko, nerodno hoditi: starec je šantal za vozom / ves dan šanta okrog hiše ♪
  14.      šántav  -a -o prid. (á) slabš. šepast: mož je bil šantav; šantav na desno, levo nogo // kriv, neraven: biti šantave postave / sedel je na šantavo pručko vegasto, polomljeno ♪
  15.      šántavec  -vca m (á) slabš. šepavec: šantavca ni marala za moža ♪
  16.      šántavost  -i ž (á) slabš. šepavost: oponesel mu je šantavost ♪
  17.      šántung  -a m (ȃ) tekst. svilena tkanina iz neenakomerno debelih niti: tkanje šantunga; obleka iz šantunga ♪
  18.      adresánt  -a m (ā á) kdor odpošlje pošiljko; odpošiljatelj ♪
  19.      aleksandrínec  -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih; francoski aleksandrinec ♪
  20.      aleksandrínski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost ♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici ♪
  21.      asanácija  -e ž (á) izboljšanje, izboljšavanje zdravstvenih in higienskih življenjskih razmer: zaradi malarije je potrebna asanacija pokrajine; asanacija predmestja, vasi / asanacija vodnjaka / asanacija nasadov obnavljanje, urejanje ♪
  22.      asanacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asanacijo: opraviti asanacijska dela na obeh bregovih potoka / asanacijski načrt, ukrep ♪
  23.      asanírati  -am dov. in nedov. (ȋ) izboljšati zdravstvene in higienske življenjske razmere: asanirati okolico mesta / asanirati vodnjak / asanirati stare vinograde ♪
  24.      bôksanje  tudi bóksanje -a s (ó; ọ̑) glagolnik od boksati: gojiti boksanje; izuriti se v boksanju ♪
  25.      bóljšanje  -a s (ọ̑) glagolnik od boljšati se: boljšanje bolezni ♪

   1 26 51 76 101 126 151 176 201 226  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA