Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SAN (426-450)


  1.      artístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na artiste ali artizem: a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike; dovršena artistična obdelava risanega filma; Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.: artistično dognan opis ♪
  2.      asortimènt  -ênta tudi asortimá -ja tudi asortimán -a m (ȅ é; ȃ) množina blaga po vrstah in kakovosti; izbira, zaloga: izboljšati, povečati, razširiti asortiment blaga za široko potrošnjo; pisan izvozni asortiment; tovarna ni izdelala reprodukcijskega materiala v potrebnem asortimentu / lesni asortiment; v naši trgovini dobite popoln asortiment maziv za motorna vozila ♪
  3.      ástrahan  -a m (ȃ) dragoceno krzno kodrastih ovc iz Astrahana: plašč iz črnega astrahana; čepica, ovratnik iz astrahana / dama v astrahanu // tekst. volnena tkanina, podobna temu krznu ◊ agr. rdeči astrahan rdeče pisano poletno jabolko ♪
  4.      atoníja  -e ž (ȋ) med. bolezensko zmanjšanje napona mišičja, mlahavost: atonija želodca ♪
  5.      atribút  -a m (ȗ) 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi // oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti ◊ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek ♪
  6.      atrofíja  -e ž (ȋ) med. zmanjšanje obsega organa ali tkiva zaradi zmanjšanja celic; upadanje, usihanje: mišična atrofija; atrofija kože, organa, živca; pren. atrofija moralnega čuta ♪
  7.      atrofírati  -am nedov. in dov. (ȋ) med. manjšati se zaradi zmanjšanja celic; upadati, usihati: koža, mišičje atrofira ♪
  8.      avalíst  -a m (ȋ) fin. porok, ki je podpisan na menici, menični porok ♪
  9.      avantgardízem  -zma m (ȋ) avantgardna smer, zlasti v literaturi, umetnosti: glasbeni avantgardizem; težnje avantgardizma ali modernizma / vprašanje mladinskega avantgardizma v organizaciji ♪
  10.      avanzírati  -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral; avanzirati v praporščaka; avanziral je za prvega delavca ♪
  11.      avanzmá  -ja m (ȃ) zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma ♪
  12.      avskultácija  -e ž (á) med. preiskovanje organov s poslušanjem, osluškovanje: avskultacija pljuč, srca ♪
  13.      avskultírati  -am nedov. (ȋ) med. preiskovati organe s poslušanjem, osluškovati: avskultirati pljuča ♪
  14.      ávstromarksíst  -a m (ȃ-ȋ) pristaš avstromarksizma: stališče avstromarksistov do narodnega vprašanja ♪
  15.      ávstromarksístičen  -čna -o prid. (ȃ-í) nanašajoč se na avstromarksiste ali avstromarksizem: stranka je v narodnem vprašanju prevzela avstromarksistični program; avstromarksistična teorija ♪
  16.      ávstromarksízem  -zma m (ȃ-ȋ) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma ♪
  17.      ávtocenzúra  -e ž (ȃ-ȗ) knjiž. kontrola samega sebe pri pisanju javnosti namenjenih del, samocenzura ♪
  18.      avtokláv  -a m (ȃ) teh. neprodušno zaprta posoda za segrevanje snovi pod zvišanim tlakom in pri zvišani temperaturi: konzerve sterilizirajo v avtoklavih ♪
  19.      avtomátski  -a -o prid. (ȃ) 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja ♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko ♪
  20.      ávtoportrét  -a m (ȃ-ẹ̑) portret samega sebe, lastna podoba: naslikal je avtoportret; slikarjev avtoportret; pren. avtoportret je naravnost mojstrsko napisan ♪
  21.      ávtor  -ja m (ā) kdor ustvari umetniško ali znanstveno delo: avtor knjige je znan slovenski pisatelj; v svojem delu obravnava avtor nacionalno vprašanje; anonimni avtor; sodobni avtorji; dramski avtor; avtor razprave, romana; avtor filma, simfonije / avtor članka; avtor radijske oddaje kdor pripravi oddajo // kdor kaj izdela, izumi, zlasti na tehničnem področju: avtor projekta je dal več predlogov; avtor tehničnih izboljšav; avtor urbanističnega načrta / avtor te trditve je prezrl več dejstev ♪
  22.      ávtorica  -e ž (ā) ženska oblika od avtor: avtorica obravnava socialno vprašanje; znana avtorica; avtorica romana ♪
  23.      avtorizírati  -am dov. in nedov. (ȋ) dati avtorizacijo; potrditi, pooblastiti: avtorizirali so nov proizvodni postopek ♦ zal. pisatelj je avtoriziral prevod romana avtorizíran -a -o: objavljamo skrajšan in avtoriziran zapisnik; avtorizirana izdaja ♪
  24.      bábica  -e ž (á) 1. stara mati: dedek in babica // zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva ∙ veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju ◊ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius ♪
  25.      baktêrija  -e ž (é) nav. mn., biol. enocelični rastlinski organizem brez klorofila, ki se množi s cepitvijo: črevesne, gnilobne bakterije; paličasta bakterija; bakterije mlečnega kisanja; delovanje, gojišče bakterij ♪

   301 326 351 376 401 426 451 476 501 526  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA