Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
SAN (151-175)
- ksantofíl -a m (ȋ) bot. rumeno ali rjavo barvilo v rastlinskih celicah ♪
- kvasánje -a s (ȃ) glagolnik od kvasati: njegovega kvasanja ni mogel več poslušati / kvasanje neumnosti ♪
- lájšanje -a s (ȃ) glagolnik od lajšati: lajšanje težav ♪
- lépšanje -a s (ẹ̑) glagolnik od lepšati: lepšanje hiše / lepšanje obraza ♪
- mánjšanje -a s (ȃ) glagolnik od manjšati: manjšanje predmeta / manjšanje pritiska v balonu / manjšanje dohodkov ♪
- méšanec -nca m (ẹ́) 1. potomec staršev različnih ras: mešanec Angleža in Kitajke; mestici, mulati in drugi mešanci 2. potomec prednikov različne pasme: gojiti mešance; bik, pes mešanec 3. redko mešani vlak: mešanec ima zamudo 4. redko gnojilo iz preperelih organskih odpadkov in prsti; kompost: razmetati kup mešanca ♪
- méšanica -e ž (ẹ́) navadno s prilastkom kar je sestavljeno, pripravljeno iz različnih snovi: precediti, skuhati mešanico; čajna, krmna mešanica; mešanica koruze in pšenice ♦ agr. krmilna mešanica mešanica močnih krmil za namensko vzrejo; avt. mešanica pogonsko gorivo, sestavljeno iz bencina in olja // kar je iz različnih sestavin sploh: jezikovna, stilna mešanica; njegovo pismo je mešanica slovenščine in srbohrvaščine / mešanica iskrenosti in laži ♪
- méšanje in mešánje -a s (ẹ́; ȃ) 1. glagolnik od mešati: a) jed je med mešanjem zalivala z vodo b) mešanje koruze in pšenice; strokovnjak za mešanje pijač; stroj za mešanje / mešanje betona / mešanje barvnih vtisov c) mešanje čistega in umazanega perila / mešanje kart / mešanje oblakov č) mešanje formul, pojmov d) mešanje radijskih postaj / jezikovno, nacionalno mešanje / mešanje ras 2. redko mešanica, zmes: zliti mešanje v ponev ♪
- méšanka -e ž (ẹ́) potomka staršev različnih ras: poročiti se z mešanko ♪
- méšanost -i ž (ẹ́) lastnost, značilnost mešanega: mešanost gozda / narodnostna, rasna mešanost; mešanost prebivalstva ♪
- minnesänger tudi minezenger -ja [minezénger in minezênger] m (ẹ̄; ē) lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih: pesmi trubadurjev in minnesängerjev ♪
- mošáncelj -clja m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti mošanclje za zimo ♪
- mošánček -čka m (á) drobnejše rumeno zimsko jabolko: spraviti mošančke za zimo ♪
- mošánčka -e ž (ȃ) nar. štajersko mošancelj, mošanček: jesti mošančko ♪
- naglášanje -a s (á) glagolnik od naglašati: prepoznal jo je po dolenjskem, srbskem naglašanju / naglašanje lastne pomembnosti ♪
- nanášanje -a s (ȃ) glagolnik od nanašati: določen je za nanašanje drv / nanašanje blata in peska v strugo se je tako ustavilo / nanašanje barve, kleja ♪
- nasánjati -am dov. (á) ustvariti, izoblikovati v sanjah, sanjarijah: ženska, ki jo je nasanjala njegova ljubezen; nasanjati si različne podobe nasánjati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sanjanju, sanjarjenju: tam se je lahko o tem nasanjal; pren., ekspr. srce se še ni nasanjalo ♪
- nasánkati -am dov. (ȃ) pog., ekspr. 1. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: nasankali smo; nisi zadnji, ki je nasankal zaradi tega 2. prevarati, ukaniti: pošteno si me nasankal; nasankali so se, ker so mu verjeli nasánkati se zadovoljiti svojo potrebo, željo po sankanju: letos smo se nasankali in nasmučali ♪
- navisán -a m (ȃ) zdravilo proti bljuvanju, vrtoglavici: pred vožnjo z avtobusom vedno vzame navisan; steklenička navisana; neskl. pril.: navisan tableta ♪
- nèčesán -a -o prid. (ȅ-á) knjiž., redko nepočesan: razmršeni, nečesani lasje ♪
- nèdopísan -a -o prid. (ȅ-í) knjiž. nedokončan: nedopisana povest ♪
- nèdosánjan -a -o prid. (ȅ-á) knjiž. ki ni dosanjan: vračati se v nedosanjane sanje ♪
- nèinteresánten -tna -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni interesanten: vozili so se po dolgočasni in neinteresantni pokrajini ♪
- nèizpísan -a -o prid. (ȅ-í) ki ni izpisan: pismo z neizpisanim datumom / imeti neizpisano pisavo ♪
- nèizprášan tudi nèsprášan -a -o prid. (ȅ-á) ki ni izprašan: pri matematiki je bilo nekaj učencev še neizprašanih ♪
26 51 76 101 126 151 176 201 226 251