Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SAM (353-377)


  1.      samôten  -tna -o prid., samôtnejši (ó) 1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije 2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico 3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna // nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli ● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu samôtno prisl.: samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno ♪
  2.      samótež  -a m (ọ̄) ročni voziček, navadno na dveh kolesih: pred seboj je porival svoj samotež; cize, gare in drugi samoteži ♪
  3.      samótež  tudi samotéž prisl. (ọ̄; ẹ̑) 1. nar. brez vprege, sam: samotež peljati; kmetje so samotež ali z živino vozili seno / izpregel je konje in samotež porinil voz pod kozolec 2. star. brez pomoči, sam: samotež se je naučil brati in pisati / zmeraj se je samotež sprehajal brez družbe, sam ♪
  4.      samótežen  in samotéžen -žna -o prid. (ọ̄; ẹ̑) 1. ki ga premika, pelje človek sam, brez vprege: samotežni voziček; samotežne sani 2. knjiž. ki je, deluje zaradi lastne teže: samotežno kolo / samotežna žičnica gravitacijska žičnica ♪
  5.      samótežnice  tudi samotéžnice -žnic ž mn. (ọ̄; ẹ̑) nar. gorenjsko samotežne sani: peljati seno s planine s samotežnicami ♪
  6.      samótežnik  tudi samotéžnik -a m (ọ̄; ẹ̑) nar. ročni voziček, navadno na dveh kolesih: s težavo je porivala do vrha naložen samotežnik ♪
  7.      samotíja  -e ž (ȋ) knjiž., redko samota: živeti v samotiji ∙ knjiž. hribovske naselbine in samotije samotne kmetije ♪
  8.      samotíšče  -a s (í) zastar. preprosta stavba na samotnem kraju: živeti v samotišču na skalnatem otoku ♪
  9.      samôtnež  -a m (ȏ) ekspr. osamljen človek, samotar: mračen samotnež / v hribih je srečal nekaj samotnežev; pren. prikazal se je mesec, samotnež na nebu ♪
  10.      samôtnica  -e ž (ȏ) 1. ženska oblika od samotnik: zagrenjena samotnica 2. mn., nar. gorenjsko samotežne sani: pripeljati slamo s samotnicami ♪
  11.      samôtnik  -a m (ȏ) knjiž. osamljen človek, samotar: zagrenjen samotnik; živi skoraj kot puščavnik in samotnik ♪
  12.      samotnják  -a m (á) knjiž., redko osamljen človek, samotar: življenje samotnjaka ♪
  13.      samôtnost  -i ž (ó) lastnost, značilnost samotnega: samotnost njegovega doma mu je neprijetna / knjiž. samotnost noči / knjiž. bati se samotnosti samote // knjiž. osamljenost: v družbi se bo najlažje boril proti svoji samotnosti ♪
  14.      samotòk  in samotók -óka m (ȍ ọ́; ọ̑) agr. sok, ki priteče iz zmečkanega, zmletega sadja, zlasti grozdja, pred stiskanjem: samotok in prešanec ♪
  15.      sámotolážba  -e ž (ȃ-ȃ) knjiž. tolažba samega sebe: njene besede niso bile le samotolažba, temveč popolna vdanost ♪
  16.      samotrétji  -a -e prid. (ẹ́) zastar. ki je z dvema drugima, v troje: večinoma je bil samotretji / samotretja ježa ♪
  17.      sámotrpínčenje  -a s (ȃ-ȋ) knjiž. trpinčenje samega sebe: biti izmučen od samotrpinčenja / razjedajoči dvomi in samotrpinčenje ♪
  18.      samotŕžen  -žna -o prid. (r̄) zastar. monopolen: velike delniške družbe so imele takrat samotržno pravico ♪
  19.      sámoučênje  -a s (ȃ-é) zastar. pridobivanje (strokovnega) znanja brez šol: opisal je trnovo pot svojega samoučenja ♪
  20.      sámougódje  -a s (ȃ-ọ̑) zastar. samozadovoljnost, samovšečnost: samougodje zaradi uspehov ♪
  21.      samoúk  -a m (ȗ) kdor si pridobi (strokovno) znanje brez šol: kot zidar je bil samouk / razstava slikarjev samoukov ♪
  22.      samoúk  -a -o prid. (ȗ ū) ki si pridobi (strokovno) znanje brez šol: izdelki samoukih vaških slikarjev ♪
  23.      samoúkinja  -e ž (ȗ) ženska oblika od samouk: njena šivilja je samoukinja / slikarka samoukinja ♪
  24.      sámouméven  -vna -o prid. (ȃ-ẹ́ ȃ-ẹ̄) razumljiv, umeven sam po sebi: te stvari so preproste in samoumevne; zanj so to samoumevna izhodišča; samoumevno zadovoljstvo zaradi uspeha / knjiž. samoumevna resnica, trditev / redko uro je vzel kot samoumeven dar sámoumévno 1. prislov od samoumeven: njegovo ravnanje jemlje samoumevno 2. nav. ekspr., v povedni rabi izraža podkrepitev trditve: samoumevno je, da sovražniki tudi tem krajem niso prizanesli / elipt. samoumevno, da so nesoglasja med starimi in mladimi pogosta; sam.: to je zame nekaj samoumevnega ♪
  25.      sámoumévnost  -i ž (ȃ-ẹ́) značilnost samoumevnega: niso bili prepričani o samoumevnosti njegovih izhodišč // knjiž. kar je razumljivo, umevno sámo po sebi: tako načelo je bilo takrat samoumevnost; svobodo zahtevajo ti narodi kot samoumevnost / darilo je sprejela z mirno samoumevnostjo ♪

   228 253 278 303 328 353 378 403 428 453  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA