Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

SAM (2.953-2.977)



  1.      nèmíl  -a -o prid. (- -) 1. ki mu manjka miline, dobrote: nemil glas; njene nemile besede so ga vznemirile 2. star. neusmiljen, neprizanesljiv: trd in nemil gospodar / nemila smrt, usoda / zapihal je mrzel, nemil veter neprijetenekspr. spomnil se je vseh, ki so z milo ali nemilo roko posegli v njegovo življenje z dobroto ali sovraštvom nèmílo prisl.: nemilo soditi / nemilo je jokala zelo; sam.: knjiž., ekspr. vrnil mu je nemilo za nedrago milo za drago; nekaj nemilega je v njegovem obrazu
  2.      nemír  -a m () 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno, vznemirljivo, razburljivo dogajanje // nav. mn. množično izražanje nezadovoljstva: zatreti nemire; politični, rasni nemiri; žarišča nemirov 2. stanje notranje napetosti, vznemirjenja: nemir ga obide, prevzame; prikrivati nemir; vzbuditi nemir; ekspr. te besede so zasejale v srce nemir; knjiž. nemir s samim seboj nezadovoljstvo / nemir pričakovanja / čakati brez nemira // stanje brez notranje ubranosti, urejenosti: njegov obraz izraža nemir; mladostni srčni nemir; nemir v duši 3. knjiž., navadno s prilastkom želja po delovanju: delovni nemir; ustvarjalni nemir
  3.      nèmogòč  tudi nèmogóč -óča -e prid. (- -ọ́; -ọ̄ -ọ́) 1. ki ni mogoč: tu je dvom nemogoč; v tistih krajih je življenje skoraj nemogoče / doseči hoče nemogoče cilje; ponovna izdaja knjige je nemogoča; vrnitev je zdaj nemogoča 2. ekspr. ki zaradi svojega vedenja, ravnanja vzbuja nenaklonjenost, odpor: biti nemogoč mož in oče; ta človek je nemogoč; imeti nemogočo ženo 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom slab, neprimeren: ima nemogoč plašč / to je nemogoč izraz; njegovi prevodi so nemogoči; vozil sem po nemogočih cestah / imeti nemogočo pokojnino zelo nizkoekspr. na vse mogoče in nemogoče načine se je trudil, da bi ga pridobil za svoj načrt zelo; ekspr. v tej obleki je nemogoča ta obleka ji ne pristoji nèmogóče 1. prislov od nemogoč: nemogoče se obleči, vesti / v povedni rabi temu človeku ni nič nemogoče 2. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža nemožnost a) uresničitve: v takih razmerah je bilo nemogoče delati; nemogoče mi je priti b) da se s predmetom kaj godi, zgodi: nalogo je nemogoče bolje napisati; nemogoče je to stvar dobro urediti 3. v medmetni rabi izraža a) odločno zanikanje: boš prišel jutri? Nemogoče b) presenečenje, začudenje: za knjigo je dobil prvo nagrado. Nemogoče; sam.: nemogoče se mu je zdaj zdelo mogoče; to je nekaj nemogočega
  4.      nènaglašèn  -êna -o prid. (- -é) lingv. ki ni naglašen: naglašeni in nenaglašeni samoglasniki / nenaglašena beseda
  5.      nènaglašênost  -i ž (-é) lingv. lastnost, značilnost nenaglašenega: nenaglašenost samoglasnikov / besedna nenaglašenost
  6.      nènaváden  -dna -o prid. (-) 1. ki ni navaden: nenavaden dogodek, pojav, prizor; pripovedoval jim je o nenavadnih stvareh; otroku so dali nenavadno ime / prišel je ob nenavadnem času / znašel se je v čudnem, nenavadnem položaju // nav. ekspr. ki se zelo razlikuje od navadnega, običajnega: imela je zelo nenavadno obleko; nenavadno stanovanje / veliko, nenavadno dejanje / poseben, nenavaden človek 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: znan je po svoji nenavadni dobroti; ima nenavadno moč; to je povedal z nenavadno resnostjo / njegove besede so naredile nanjo nenavaden vtis; globoko, nenavadno doživetje nènavádno prisl.: nenavadno se vesti; nenavadno lep, sposoben, velik; sam.: to ni nič nenavadnega
  7.      nènavézanost  -i ž (-ẹ́) lastnost, stanje nenavezanega človeka: nenavezanost sina nanj ga je žalostila / publ. gospodarska nenavezanost neodvisnost, samostojnost
  8.      nèneváren  -rna -o prid. (-ā) ki ni nevaren: vozili so se po mirni, nenevarni reki; smučal se je samo po nenevarnih strminah / to so za družbo nenevarni pojavi / nenevaren človek, sovražnik / na tekmi je dobil majhno, nenevarno rano ♦ med. nenevarna novotvorba
  9.      nèobčúten  -tna -o prid. (-ū) knjiž. 1. ki ni sposoben čustvovati, doživljati: samo neobčuten človek stori kaj takega / mati jo je poslušala z neobčutnim obrazom 2. neobčutljiv: imel je neobčuten prst; po operaciji je ostala roka neobčutna / bil je neobčuten za vse okrog sebe
  10.      nèobstójen  -jna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki ni obstojen: obstojne in neobstojne barve / na zraku neobstojna kovina; proti vlagi neobstojne snovi neodpornekem. neobstojni elementi radioaktivni elementi; lingv. neobstojni samoglasnik samoglasnik, ki pri pregibanju ali v tvorbi besed izginja ali se pojavlja
  11.      nèobvézen  -zna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki ni obvezen: ogled razstave je neobvezen; udeležba pri teh predavanjih je neobvezna / neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri / z urednikom časopisa se je domenil za neobvezno objavo članka / publ. v neobveznem pogovoru nam je povedal precej zanimivega in koristnega sproščenem, prijateljskemjur. neobvezni pripor pripor, katerega odreditev je prepuščena preiskovalčevi presoji; neobvezna obramba obramba, za katero se lahko odloči obdolženec sam nèobvézno prisl.: neobvezno izjaviti kaj
  12.      nèodgovóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki (še) ni odgovoren: otrok je še in neodgovoren za svoja dejanja ♦ jur. kazensko neodgovorna oseba oseba, ki po določilih zakona ni odgovorna za kaznivo dejanje 2. ekspr. ki ni v skladu z moralnimi načeli, dejanskim stanjem: neodgovorna kritika; neodgovorno dejanje, ravnanje / to so zakrivili neodgovorni posamezniki nèodgovórno prisl.: neodgovorno delati, ravnati
  13.      nèodtujljív  -a -o prid. (- -í) jur. ki se ne sme odtujiti: neodtujljiva pravica do samoupravljanja
  14.      nèodtujljívost  -i ž (-í) jur. značilnost neodtujljivega: neodtujljivost pravice do samoupravljanja
  15.      nèodvísen  -sna -o prid. (-) 1. ki ni odvisen: sin je že v službi in neodvisen od staršev / volilni organi so od drugih državnih organov neodvisni jim niso podrejeni // svoboden, samostojen: razmere so se spremenile, ko je dežela postala neodvisna / bil je neodvisna ustvarjalna osebnost 2. ki ne pripada nobeni skupini, stranki: neodvisen časopis, list ◊ mat. neodvisna spremenljivka količina, od katere je odvisna vrednost druge količine; polit. neodvisna levica nèodvísno prisl.: delovati neodvisno od človekove volje
  16.      nèodvrnljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da odvrniti, preprečiti: neodvrnljiva nesreča / neodvrnljiva smrt, usoda; sam.: njegove oči so izražale pričakovanje nečesa hudega, neodvrnljivega
  17.      nèopredeljèn  -êna -o prid. (- -é) ki ni opredeljen: neopredeljen pojem / časovno neopredeljena umetnina / njegova čustva so ostala neopredeljena / neopredeljeni pisatelji; narodnostno, politično, razredno neopredeljen nèopredeljêni -a -o sam.: neopredeljeni so nastopili samostojno; v njegovi poeziji je nekaj neopredeljenega
  18.      nèopredeljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da opredeliti: zgodovinsko neopredeljiv pojav / blago neopredeljive barve nedoločljive; sam.: v njegovem bistvu je nekaj neopredeljivega
  19.      nèoprijemljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. nedoločljiv, neopredeljiv: neoprijemljiv pojav / neoprijemljiv dokaz neprepričljiv / težko je bilo odgovoriti na tako neoprijemljivo vprašanje nejasno; sam.: v njegovi glasbi je nekaj neoprijemljivega
  20.      nèorgáničnost  -i ž (-á) knjiž. nelogičnost, neutemeljenost: neorganičnost razvoja / neorganičnost posameznih elementov v drami nepovezanost, neskladnost
  21.      nèorgánski  -a -o prid. (-) ki ni organski: organska in neorganska narava / neorgansko gnojilo / knjiž. neorganski pojav, razvoj ♦ grad. neorganska gradnja gradnja, ki se ne sklada z okoljem; kem. neorganske sestavine, snovi anorganske sestavine, snovi nèorgánsko prisl.: neorgansko naturalističen prizor v drami; sam.: nastanek organskega iz neorganskega
  22.      nèoskrbován  -a -o prid. (-á) ki ni oskrbovan: slabo oskrbovani in neoskrbovani objekti / neoskrbovana planinska koča planinska koča, v kateri se dobi samo prenočišče
  23.      nèotipljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da otipati: zrak je neotipljiv / ekspr. otipljivi in neotipljivi svet / ekspr. neotipljivi dokaz; sam.: resnica je nekaj neotipljivega
  24.      nèotróški  -a -o prid. (-ọ́) ki ni otroški: neotroški glas; bled, neotroški obrazek / dekletce ima posebne, čisto neotroške navade nèotróško prisl.: neotroško resen, zamišljen otrok; sam.: v njenih očeh je nekaj neotroškega
  25.      nèpísmen  -a -o prid. (-) ki ne zna pisati in brati: nepismeni ljudje // slabš. ki kako stroko slabo pozna: na tem področju je popolnoma nepismen nèpísmeni -a -o sam.: organizirali so tečaj za nepismene

   2.828 2.853 2.878 2.903 2.928 2.953 2.978 3.003 3.028 3.053  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA