Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.764-9.788)


  1.      štíja  medm. (ȋ) nar., klic volu nazaj: štija, štija, je kričal ♪
  2.      štíkati  -am nedov. (í) nižje pog. vesti vezem: sestra rada štika; štikati s prejico, z volno štíkan -a -o: obleka s štikanim ovratnikom ♪
  3.      štílarica  tudi štílerica -e ž (ȋ) žarg., voj. ročna bomba nemške izdelave z držajem: vreči štilarico ♪
  4.      štíma  -e ž (í) nižje pog. glas: imeti nizko, visoko štimo / ta pa ima štimo glasno govori; lepo poje ♪
  5.      štimánost  -i ž (á) star. domišljavost, prevzetnost: njegova štimanost jo je zelo motila ♪
  6.      štímati  -am nedov. (ȋ) nižje pog. pripravljati: štimati otroke za v šolo / v kuhinji je štimala večerjo ∙ nižje pog. kaj pa štimaš urejuješ, pripravljaš; nižje pog. tu nekaj ne štima ni v redu, se ne ujema štímati se 1. živeti, imeti se: kako se kaj štimate 2. lepo, skrbno se oblačiti: kako se ta ženska štima ♪
  7.      štimáti  -ám nedov. (á ȃ) star. ceniti: vprašaj ga, koliko štima konja / tega človeka vsi štimajo; zelo visoko se štima ∙ star. že dolgo štima sosedovo hčer ima rad, ljubi; star. jaz štimam, da ni pošten mislim štimáti se biti domišljav, prevzeten: kaj se pa tako štimaš štimán -a -o: ne bodi tako štiman; glej ga, kako je štiman; prisl.: štimano se držati, hoditi ♪
  8.      štímunga  -e ž (í) pog. razpoloženje, ozračje: slaba novica je pokvarila praznično, veselo štimungo / v vsaki družbi je znal ustvariti štimungo dobro razpoloženje / s to tehniko je slikarju uspelo doseči tipično spomladansko štimungo; otožna štimunga drame, pesmi občutje ♪
  9.      štipéndij  -a m (ẹ́) 1. zastar. štipendija: prositi za štipendij 2. nekdaj sklad za pomoč zlasti študentom teologije: želel je, da se iz njegove zapuščine ustanovi več štipendijev / deželni, knežji štipendij ● Trubar je želel svojim rojakom zagotoviti mesto v štipendiju nekdaj v ustanovi, ki omogoča bivanje in daje oskrbo tistim študentom, ki jim je odobrena štipendija ◊ rel. (mašni) štipendij honorar za mašo, ki naj jo opravi duhovnik po plačnikovem namenu ♪
  10.      štipéndija  -e ž (ẹ́) denarna pomoč, ki jo daje kaka ustanova, skupnost za šolanje, strokovno izpopolnjevanje: dati, odobriti komu štipendijo; imeti nizko štipendijo; zaprositi za štipendijo; prošnja, razpis za štipendijo / sklad za štipendije sklad za štipendiranje / kadrovska štipendija ki jo daje delovna organizacija za šolanje delavcev za svoje potrebe ♪
  11.      štipendíjski  in štipéndijski -a -o prid. (ȋ; ẹ́) nanašajoč se na štipendijo ali štipendiranje: štipendijska vsota se je povečala / štipendijska pogodba; dogovoriti se za spremembe štipendijske politike; štipendijsko razmerje ♪
  12.      štipendíranje  -a s (ȋ) glagolnik od štipendirati: štipendiranje mladih nadarjenih matematikov / s pravilnim sistemom štipendiranja odpravljati socialne razlike med študenti / sklad za štipendiranje ♪
  13.      štipendírati  -am nedov. in dov. (ȋ) dajati štipendijo: štipendirati nadarjene dijake / ta delovna organizacija štipendira več gozdarjev ♪
  14.      štipendíst  -a m (ȋ) kdor dobiva štipendijo: delovna organizacija bo zaposlila le svoje štipendiste; štipendist kemijskega inštituta; obveznosti štipendistov ♪
  15.      štipendístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od štipendist: štipendistka Kidričevega sklada ♪
  16.      štipendítor  -ja m (ȋ) ustanova, skupnost, ki daje štipendijo: pogodba med štipendistom in štipenditorjem ♪
  17.      štirák  -a m (á) nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: odprl je mošnjo in mu dal dva štiraka ♪
  18.      štiri...  ali štíri... in štiri... prvi del zloženk (ȋ) 1. nanašajoč se na število štiri: štiridelen, štiridneven, štiriglasje, štirikolesen 2. za štiri večji od vsote desetic, na katere se nanaša: štiriindvajset ♪
  19.      štiri  gl. štirje ♪
  20.      štiríca  -e ž (í) 1. pog. številka štiri: izbrisati štirico / štirica vozi vsakih petnajst minut tramvaj, avtobus številka štiri 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirico / nalogo je pisal za štirico 3. igralna karta s štirimi znaki: pikova štirica ♪
  21.      štíricilíndrski  -a -o prid. (ȋ-í) strojn. ki ima štiri cilindre, valje: štiricilindrski motor ♪
  22.      štíričetrtínski  -a -o prid. (ȋ-ȋ) muz. ki obsega štiri četrtinke: štiričetrtinski takt ♪
  23.      štíričlánski  -a -o prid. (ȋ-ȃ) ki sestoji iz štirih članov: štiričlanska družina; štiričlansko jugoslovansko zastopstvo ♪
  24.      štíridejánka  -e ž (ȋ-ȃ) gled. igra v štirih dejanjih: igrati, napisati štiridejanko ♪
  25.      štíridélen  -lna -o prid. (ȋ-ẹ̑) ki ima štiri dele: spremeniti štiridelno blazino v naslanjač / štiridelna omara ♪

   9.639 9.664 9.689 9.714 9.739 9.764 9.789 9.814 9.839 9.864  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA