Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.626-9.650)


  1.      šprícniti  -em dov. (í ȋ) nižje pog. brizgniti: iz rane je špricnila kri; voda je špricnila visoko v zrak / špricniti barvo na zid ♪
  2.      špríkla  -e ž (ȋ) nižje pog. 1. klin, (ošiljena) palica: na špriklah pred pečjo so visele cunje; šprikla pri lestvi 2. špica, napera: vtaknil je nogo med šprikle levega kolesa 3. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika; šiba: veter mu je obrnil dežnik in tri šprikle so se zlomile ♪
  3.      šprínger  neskl. pril. (ȋ) lov., v zvezi špringer španjel manjši lovski pes rjavo-bele ali črno-bele barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti špringer španjele ♪
  4.      šprint  ipd. gl. sprint ipd. ♪
  5.      špúla  -e ž (ū) nižje pog. motek, tuljava, vretence: naviti nit, vrvico na špulo; lesena špula ♪
  6.      šrafírati  -am nedov. in dov. (ȋ) teh. označevati z vzporednimi črtkami, črtkati: šrafirati prereze šrafíran -a -o: stranske ploskve so šrafirane ♪
  7.      šrámel  -mla m (á) muz., zlasti v avstrijskem okolju kvartet, sestavljen iz dveh violin, klarineta ali harmonike in kitare: šramel je igral zabavno glasbo ♪
  8.      šránga  -e ž (ȃ) etn. pregrada poti z namenom, da ženin plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: postaviti šrango; svatovski sprevod je šel skozi šrango / plačati šrango odkupnino, ki se zahteva pri taki pregradi poti ● star. šranga pred mostom mitnica ♪
  9.      šránganje  -a s (ȃ) glagolnik od šrangati: postavili so mlaje in vse, kar je potrebno za šranganje ♪
  10.      šrángar  -ja m (ȃ) etn. kdor postavlja šrango: šrangarji so dobili precej denarja ♪
  11.      šrángati  -am dov. in nedov. (ȃ) etn. pregraditi pot ženinu z namenom, da plača vaškim fantom odkupnino za nevesto, balo: fantje so šrangali na koncu vasi ♪
  12.      šrapnél  -a m (ẹ̑) topovski izstrelek, napolnjen s kovinskimi kroglicami in eksplozivom: zadel ga je šrapnel; drobec šrapnela ♪
  13.      šrapnélski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na šrapnel: šrapnelski drobec / šrapnelska rana ♪
  14.      šrávfati  -am nedov. (ȃ) nižje pog. odvijati in privijati vijake: ves dan popravlja motor in šravfa ∙ nižje pog. šravfa ga po trebuhu zvija ga po trebuhu ♪
  15.      šríbar  -ja m (ȋ) star. pisar: njegov oče je bil šribar; grajski šribar ♪
  16.      šrót  -a m (ọ̑) nižje pog. grobo zmleto zrnje, zlasti koruze: krmiti s šrotom / koruzni šrot ♪
  17.      šš 1 [š́] medm. 1. posnema šepetanje, polglasno govorjenje: fantje se smejejo in oponašajo ženske: šš, šš, šš 2. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: šš, niti besedice več; šepetala jim je: šš(ššš) in vsi so utihnili 3. posnema šuštenje, šumenje: šš, šš(š), je zašuštelo v grmovju ♪
  18.      šš 2 [š́] medm., klic perutnini beži, pojdi: šš, šš, je zamahnil, da so se kokoši razbežale / ššš, paglavci, je podil otroke ♪
  19.      št  [š́t in š̀t] medm. izraža opozorilo, naj bo kdo tiho, naj molči: tiho, št, niti besedice več; š(ššš)t, pusti me, da v miru premislim ♪
  20.      štáb  -a m (ȃ) 1. voj. vodstveni organ v večji vojaški enoti: štab se posvetuje, sestane; poročati štabu; štab bataljona, odreda; admiral s svojim štabom / načelnik štaba / glavni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju posameznih jugoslovanskih narodov; operativni štab; vrhovni štab najvišje poveljstvo narodnoosvobodilne vojske na ozemlju Jugoslavije; štab za civilno zaščito // sedež tega organa: to je izvedel v štabu 2. vodstveni organ kake organizacijske enote: pionirski štab je imel sejo; sestaviti štab mladinske brigade // s prilastkom skupina odgovornih sodelavcev, navadno ob vodilni osebnosti, za opravljanje določene naloge: ustanovili so štab za obrambo pred elementarnimi nesrečami; delovni, reševalni štab / ekspr.: cel štab pisarniških delavcev; okrog sebe ima štab novinarjev, znanstvenikov ♪
  21.      štáben  -bna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na štab: štabno delo, posvetovanje / štabna pisarna / štabni oficir; štabni zdravnik ♪
  22.      štábovec  -vca m (ȃ) žarg. štabni oficir: štabovci so se sestali ♪
  23.      štacúna  -e ž (ú) nižje pog. trgovina: štacuna se odpre ob osmih / imel je štacuno in obrt ● nižje pog. odpeti, zapeti štacuno razporek (pri hlačah); pog., ekspr. če je tako, pa lahko kar zapremo štacuno prenehamo delati, delovati ♪
  24.      štacúnar  tudi štacunár -ja m (ȗ; á) star. trgovec, prodajalec: biti štacunar in krčmar; pošten, prijazen štacunar ♪
  25.      štacúnarka  tudi štacunárka -e ž (ȗ; á) star. trgovka, prodajalka: štacunarka je imela dovolj blaga na zalogi ♪

   9.501 9.526 9.551 9.576 9.601 9.626 9.651 9.676 9.701 9.726  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA