Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.564-9.588)


  1.      špendírati  -am dov. in nedov. (ȋ) nižje pog. porabiti, potrošiti za koga: zanj je veliko špendirala / za nas je špendiral pet tablic čokolade plačal ♪
  2.      šperovec  gl. špirovec ♪
  3.      špetír  -a m (ȋ) nižje pog. prepir, prerekanje: povzročiti špetir; špetir med zakonci, s sosedi / živeti v špetiru s kom ∙ nižje pog. pri sosedovih je večen špetir zelo pogosto se prepirajo ♪
  4.      špetírati se  -am se nedov. (ȋ) nižje pog. prepirati se, prerekati se: špetirala sta se za nepomembne stvari; kar naprej se špetira s sosedi ♪
  5.      špíc  -a m (ȋ) pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom: dresiran špic / beli špic; nemški špic ♪
  6.      špíca 1 -e ž (í) 1. vsak od podolgovatih, tankih kovinskih, lesenih delov, ki veže pesto s platiščem: špica se je zlomila; špice pri kolesu, vozu 2. vsaka od tankih kovinskih palic, ki podpirajo tkanino dežnika: dežnik z zvitima špicama ♪
  7.      špíca 2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico; topa špica svinčnika; špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami ● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; žarg., film. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; žarg., film. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji ♪
  8.      špícelj  -clja m (í) 1. ekspr. vohun: špicelj je neopazno hodil za njim; bil je njihov špicelj / policijski špicelj policijski agent 2. pog. pes s kratko šilasto glavo, pokončnimi uhlji, gosto dlako in k hrbtu zavihanim repom; špic: dresiran špicelj ♪
  9.      špičák  -a m (á) nav. mn., pog. zelo koničast čevelj: špičaki z visoko peto ♪
  10.      špíčast  -a -o prid. (í) pog. koničast: špičast kamen; špičaste gore, skale / špičasti čevlji / špičasti komolci; imeti špičast nos; zadnje čase je špičast v obraz suh, shujšan ● pog., ekspr. ta ženska ima špičast jezik je odrezava, pikra; zastar. svileni špičasti robci obrobljeni s čipkami; pog., ekspr. za jed je zelo špičast izbirčen špíčasto prisl.: zdaj ste pa dosegli, kar ste hoteli, je rekla špičasto ♪
  11.      špíčenje  -a s (ȋ) pog. šiljenje, ostrenje: špičenje svinčnika / špičenje fižolovk ♪
  12.      špíčiti  -im nedov. (í ȋ) pog. 1. šiliti, ostriti: špičiti svinčnik z nožem / špičiti fižolovke 2. ekspr. delati kaj neprimernega, nedovoljenega: res, take grdobije špiči / to so jih špičili ♪
  13.      špíčka  -e ž (í) nav. mn., pog. čipka: spalna srajca s špičkami okoli vratu ♪
  14.      špíčmoh  -a m (í) nar. rovka: ujel je špičmoha ♪
  15.      špijón  -a m (ọ̑) vohun: biti špijon; najeti špijona / nemški špijon / gospodarski, vojaški špijon ◊ teh. špijoni snopič kovinskih lističev natančno določene debeline za merjenje širine špranj, zlasti pri strojnih napravah ♪
  16.      špijonáža  -e ž (ȃ) vohunstvo: odkriti špijonažo; bil je aretiran in obsojen zaradi špijonaže / biti v službi nemške, sovražnikove špijonaže / gospodarska, industrijska špijonaža; vojaška špijonaža ♪
  17.      špijonážen  -žna -o prid. (ȃ) vohunski: špijonažna dejavnost / špijonažna skupina / odkriti špijonažno mrežo ♪
  18.      špijónček  -čka m (ọ̑) knjiž. majhna odprtina v vhodnih vratih, navadno z vgrajeno lečo; kukalo: pogledal je skozi špijonček, kdo je zunaj ♪
  19.      špijonírati  -am nedov. (ȋ) ekspr. vohuniti, oprezovati: špijonirajo za njim / zvečer stoji za svojo hišo in špijonira ♪
  20.      špijónka  -e ž (ọ̑) vohunka: aretirati špijonko ♪
  21.      špijónski  -a -o prid. (ọ̑) vohunski: špijonska dejavnost / po vsej državi so razpredli svojo špijonsko mrežo; špijonska organizacija; špijonska radijska postaja ♪
  22.      špík  -a m (ȋ) knjiž. izrazito koničast vrh gore: visoki špiki; preplezal je nekaj sten in špikov ♪
  23.      špíkati  -am nedov. (ȋ ȋ) pog. zbadati: špikati z iglo / žena ga špika zaradi pijače ♪
  24.      špiker  ipd. gl. spiker ipd. ♪
  25.      špíkniti  -em dov. (í ȋ) pog. zbosti: s šivanko jo je špiknila v prst / večkrat ga špikne, zakaj se ne oženi ♪

   9.439 9.464 9.489 9.514 9.539 9.564 9.589 9.614 9.639 9.664  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA