Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.364-9.388)



  1.      šméntaj  -te medm. (ẹ̄) star. izraža a) podkrepitev trditve: šmentaj, to je bilo pa hudo b) začudenje: šmentajte no, kdo bi si mislil
  2.      šméntan  -a -o prid. (ẹ̄) 1. ekspr. ki izraža a) nekoliko odklonilen odnos do osebe, stvari: to je tisti šmentani fantič; šmentani mešetar / težko bo priti čez te šmentane korenine; šmentana muha / kot psovka ti šmentani lenuh, ti že pokažem b) začudenje, občudovanje: šmentana ženska, kako je sposobna 2. v medmetni rabi, v zvezi šmentana reč izraža zadrego, zaskrbljenost, nejevoljo: ti šmentana reč, zdaj nam res ne kaže oditi; šmentana reč, kaj mi poveš / šmentana reč, zdaj bom moral pa dolgo čakati šméntano prisl., ekspr. zelo, hudo: šmentano se mi mudi; dekle je šmentano čedno
  3.      šmíckati  -am nedov. () nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah
  4.      šmínka  -e ž () pog. 1. ličilo za ustnice, navadno rdeče barve: odstraniti šminko z ustnic; ustnice si je namazala s šminko; šminka in puder / mastna šminka 2. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza; ličilo: izbrati obrazu primerno šminko; s šminko poudarjene obrvi ● žarg. v tem lokalu se zbira sama šminka ljudje, ki z lepo, moderno obleko, s svojim vedenjem vzbujajo pozornost
  5.      šmínkanje  -a s () pog. ličenje: šminkanje obraza, ustnic; spretnost v šminkanju
  6.      šmínkar  -ja m () šminker: tečaj za šminkarje
  7.      šmínkarski  -a -o prid. () nanašajoč se na šminkarje: šminkarski tečaj / šminkarski učinek
  8.      šmínkati  -am nedov. () pog. ličiti: šminkati ustnice; dekleta se rada šminkajo; preveč, zelo se šminkati; šminkati si lica / šminkati igralca pred nastopom šmínkan -a -o: šminkane ustnice
  9.      šminkêr  -ja m () kdor se poklicno ukvarja s preprostejšim maskiranjem: filmski maskerji in šminkerji
  10.      šmír  -a m () nižje pog. 1. kolomaz: namazati kolo s šmirom 2. kar je malo vredno, nepomembno: to ni nič posebnega, to je navaden šmir / za vsak šmir joka za vsako malenkost
  11.      šmíra  -e ž () žarg., gled. (potujoča) gledališka skupina, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: slog predmestne šmire // neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: videti je bilo mogoče veliko igralskih dosežkov, a tudi veliko šmire
  12.      šmiránt  -a m (ā á) žarg., gled. (potujoči) gledališki igralec, ki ne igra umetniško, ustvarjalno: on ni umetnik, ampak šmirant
  13.      šmirántstvo  -a s (ā) žarg., gled. neumetniško, neustvarjalno igranje gledaliških vlog: diletantstvo in šmirantstvo
  14.      šmírati  -am nedov. () 1. nižje pog. ljubimkati, flirtati: menda je šmirala s sosedom 2. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: ker mu je dobro šmiral, sta zmagala
  15.      šmírgel  -gla m (í) nižje pog. smirkov papir: čistiti s šmirglom; neskl. pril.: šmirgel papir
  16.      šmís  -a m () nar. končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič s šmisom ∙ zastar. šmisi po obrazu brazgotine (po dvoboju s sabljo, mečem)
  17.      šmohórka  tudi šmohôrka -e ž (ọ̑; ó) nar. jabolko, ki dozori sredi meseca julija: obirati šmohorke
  18.      šmôren  -rna m (ó) nižje pog. 1. jed, zlasti iz jajc, mleka, moke, pečena na maščobi in zdrobljena; praženec: speči šmoren 2. kar je malo vredno, nepomembno: vsak šmoren hvali / užaljen je za vsak šmoren za vsako malenkostnižje pog. naj mu kaj rečem ali ne, isti šmoren vseeno je
  19.      šmúglati  -am nedov. () nižje pog. tihotapiti: njegov oče je šmuglal konje / neslišno so se šmuglali iz sobe
  20.      šnávcer  -ja m (á) pes raznih velikosti z izrazitimi obrvmi in izrazitimi dlakami okoli gobca: gojiti šnavcerje / veliki šnavcer
  21.      šníta  -e ž (í) nižje pog. rezina: maslene šnite; šnita kruha / pohane šnite ocvrte kruhove rezine
  22.      šnjúr  -a m () nav. mn., zool. srebrno zelenkaste morske ribe s pasom trnastih lusk vzdolž bokov, Trachuridae
  23.      šnófati  -am nedov. (ọ̑) nižje pog. 1. vohati, duhati: pes šnofa po smetišču 2. poizvedovati, povpraševati: če kam gre, takoj šnofajo za njim ● nižje pog. šnofati tobak njuhati; nižje pog. kaj šnofaš po moji omari stikaš, iščeš
  24.      šnôpec  -pca m () nižje pog. žganje: piti šnopec; požirek šnopca
  25.      šnôps  in šnòps šnôpsa m (; ) 1. nižje pog. žganje: piti šnops; liter šnopsa 2. igra navadno z 20 kartami, pri kateri zmaga tisti, ki prvi doseže 66 točk ali ima zadnji vzetek: igrati šnops

   9.239 9.264 9.289 9.314 9.339 9.364 9.389 9.414 9.439 9.464  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA