Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.339-9.363)


  1.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek ♪
  2.      šlárast  -a -o prid. (ā) zastar. tančičast, pajčolanast: šlarasta ruta ♪
  3.      šlátati  -am nedov., tudi šlatájte; tudi šlatála (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati ♪
  4.      šlèk  medm. (ȅ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek ♪
  5.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora ♪
  6.      šlèp  in šlép šlépa m (ȅ ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom ♪
  7.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek ♪
  8.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen ♪
  9.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil ♪
  10.      šlíbar  -ja m (ȋ) zastar. pisar: grajski šlibar ♪
  11.      šlíc  -a m (ȋ) nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic ♪
  12.      šlígati  -am nedov. (ȋ ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini ♪
  13.      šlìk  medm. (ȉ) izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: šlik, šlik, se ji je posmehoval; strgala mu je korenček: šlik šlak ♪
  14.      šlíkniti  -em dov. (í ȋ) nar. ošvrkniti: z bičem je šliknil po konjih ♪
  15.      šlôgati  -am tudi šlógati -am nedov. (ȏ; ọ̑) nižje pog. vedeževati, prerokovati: šlogala ji je iz kart ♪
  16.      šlúk  -a m (ȗ) nižje pog. požirek: naredil je velik šluk ♪
  17.      šlúpka  -e ž (ȗ) voj. čoln vojne mornarice s šestimi do osmimi vesli: hitro so spustili šlupke ♪
  18.      šmájser  -ja m (á) voj. brzostrelka, imenovana po konstruktorju Schmeisserju: biti oborožen s šmajserjem // žarg. brzostrelka sploh: partizan s šmajserjem ♪
  19.      šmáren  -rna m (á) rel., v zvezah: mali šmaren praznik Marijinega rojstva 8. septembra; veliki šmaren praznik Marijinega vnebovzetja 15. avgusta ♪
  20.      šmáren  -rna -o prid. (á) nanašajoč se na Marijo, Kristusovo mater: šmarni praznik / Šmarna gora ● nar. na nebu je zagledal šmarni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; Severni križ; nar. šmarni pajek pajek, ki ima na zadku več belih lis v obliki križa; križavec; nar. zdravilne rastline, nabrane med šmarnimi mašami v krščanskem okolju v času med velikim in malim šmarnom; nekdaj šmarna petica petica z Marijino podobo na eni strani; star. še nikoli je nisem videl tako šmarne zelo lepo, izbrano oblečene ◊ bot. pisana šmarna detelja do 1 m visoka rastlina s pernatimi listi in belimi ali rdečimi cveti v glavicah, Coronilla varia; šmarna hrušica grm z rumenkasto belimi cveti, ki raste na prisojnih apnenčastih tleh, Amelanchier ovalis ♪
  21.      šmárnica  -e ž (á) 1. gozdna rastlina z močno dišečimi drobnimi belimi cveti: nabirati šmarnice; šopek šmarnic 2. samorodna trta z velikimi listi in zlato rumenimi grozdi z zelo gostimi jagodami: vinograd je zasajen s šmarnico // vino iz grozdja te trte: kozarec šmarnice; škodljivost šmarnice 3. nar. rdeče zeleno jabolko, ki dozori sredi meseca avgusta: obirati šmarnice 4. zool. majhna ptica pevka, zgoraj sive, po trebuhu belkaste barve, Phoenicurus ochruros: tam so gnezdile šmarnice 5. mn., rel. pobožnost v čast Mariji meseca maja: iti k šmarnicam / brati šmarnice nabožno knjigo, ki se bere pri tej pobožnosti ♪
  22.      šmárničen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na šmarnico: šmarnični vonj / šmarnično vino / šmarnična pobožnost ♪
  23.      šmárno  -ega s (á) nar. veliki šmaren: zvonilo je k šmarnemu ♪
  24.      šmárno  prisl. (á) nar. dolenjsko slabo, nekvalitetno: to je pa res šmarno narejeno ♪
  25.      šmènt  šmênta in šménta m (ȅ é, ẹ́) 1. evfem. hudič: ali te je šment zmotil, da si to naredil / kot kletvica: šment! o ti šment ti! šment nazaj! ∙ ekspr. od šmenta ste hitri zelo 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža odklonilen odnos do osebe ali stvari, ki jo določa navadno prilastek: kateri šment je to bil; kaj pa ti šmenti nameravajo / kako se zna ta šment norčevati / zacingljala je z nekim šmentom; prsti so mu otekli od tega šmenta / v torbi je imel vsega šmenta vse mogoče stvari 3. ekspr., v medmetni rabi izraža a) podkrepitev trditve: šment, tako se pa nismo zmenili; ni šment, da bi je ne pregovorili; ni šment, da ga ne bi več prepoznal b) začudenje: šment, kako si neprijazna; odkod, šment, je dobil ta dar c) močno čustveno prizadetost: šment, če avtomobila nista nazadnje celo ukradla; šment ga vedi, če bi mi zaupali šmênta in šménta pog., ekspr.: šmenta, bil sem zelo prestrašen; kaj šmenta razmišlja ♪

   9.214 9.239 9.264 9.289 9.314 9.339 9.364 9.389 9.414 9.439  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA