Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.326-9.350)



  1.      šlabéder  in šlabêder -dra m (ẹ̄; ē) nav. mn., nižje pog. obrabljeno, ponošeno obuvalo, zlasti čevelj, copata: natakniti si šlabedre; na vrhu stopnic je sezul šlabedre
  2.      šlabedráti  -ám nedov.) nižje pog. nerodno, okorno hoditi: utrujen je šlabedral domov
  3.      šláger  -ja m (á) zastar. popevka: prepevati sentimentalne šlagerje ● publ. najnovejši časopisni šlager pogosto ponavljana aktualna tema; publ. film je postal šlager leta, sezone najbolj uspešen film
  4.      šlágerski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na šlager: šlagerska glasba / šlagerski pevec
  5.      šláhčič  -a m () v poljskem okolju, nekdaj pripadnik šlahte, nižji ali srednji plemič: šlahčič z majhnim posestvom
  6.      šláhta  -e ž () v poljskem okolju, nekdaj nižje in srednje plemstvo: poljsko meščanstvo in šlahta
  7.      šlamástika  -e ž (á) zastar. neprijeten, zapleten položaj: izkopati se iz šlamastike
  8.      šlamparíja  -e ž () nižje pog. površno, slabo opravljeno delo: tvoj izdelek je prava šlamparija
  9.      šlámpast  -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen
  10.      šlápa  -e ž (á) 1. nav. mn., nižje pog. obrabljena, ponošena copata: stare šlape na bosih nogah // copata brez zadnjega zgornjega dela: natakniti šlape 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: njen mož je šlapa
  11.      šlapáti  -ám nedov.) nižje pog. drsaje hoditi; drsati: šlapati po sobi ∙ zastar. ne šlapaj trave ne teptaj
  12.      šlápica  -e ž (á) 1. manjšalnica od šlapa: šlapice na otroških nogah 2. slabš. neodločen, bojazljiv človek: vsake reči se boji, taka šlapica je
  13.      šlár  -a m () zastar. tančica, pajčolan: na glavi je imela šlar
  14.      šlaráfija  -e ž (á) žarg., obrt. sistem med seboj prepletenih vzmeti za vzmetnice; vzmetno jedro: izdelovati, tapecirati šlarafijo; šlarafija za jogi; šlarafija pri kavču, naslanjaču vzmetni vložek; neskl. pril.: šlarafija vložek
  15.      šlárast  -a -o prid. (ā) zastar. tančičast, pajčolanast: šlarasta ruta
  16.      šlátati  -am nedov., tudi šlatájte; tudi šlatála (á ā) nižje pog. tipati, otipavati: otrok šlata igračko / šlatala je blago, da bi videla, če se mečka / šlatal je okrog, da bi našel izhod / začel jo je šlatati
  17.      šlèk  medm. () izraža škodoželjnost s premikanjem enega kazalca po drugem: spet se ti ni posrečilo, šlek, šlek; smejali so se mu in mu strgali korenček: šlek, šlek, šlek
  18.      šlém  tudi šlèm šléma m (ẹ̑; ẹ́) 1. nekdaj iz več delov sestavljeno zlasti kovinsko pokrivalo za zaščito glave: vitez z železnim šlemom / koničasti šlem 2. knjiž. čelada: gasilski šlem ◊ zool. zelo velik morski polž, katerega hišica ima široko ustje, Cassidaria echinophora
  19.      šlèp  in šlép šlépa m ( ẹ́; ẹ̑) navt. plovilo brez lastnega pogona, ki se priveže, priklene k vlečni ladji, zlasti za prevažanje tovora: s premogom naložen šlep; vlačilec s šlepom
  20.      šléva  -e ž (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv človek: ta šleva si nič ne upa; možje smo, ne pa šleve / kot psovka pojdi že enkrat, šleva; šleva šlevasta ∙ slabš. šleva je, da je zapustil to dekle nespameten, neumen človek
  21.      šlévast  -a -o prid. (ẹ́) slabš. neodločen, bojazljiv: biti šlevast in odvisen od žene / kot psovka šleva šlevasta ∙ slabš. ne bodi šlevast in izkoristi priložnost nespameten, neumen
  22.      šléviti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil
  23.      šlíbar  -ja m () zastar. pisar: grajski šlibar
  24.      šlíc  -a m () nižje pog. razporek (pri hlačah): zapeti si šlic
  25.      šlígati  -am nedov. ( ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini

   9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401 9.426  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA