Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.301-9.325)



  1.      škŕt  -a m () 1. kratek, rezek glas: slišati je bilo rahel škrt / s škrtom odpreti 2. glagolnik od škrtniti: škrt ključa v ključavnici; škrt suhe veje / molk je prekinil škrt zob
  2.      škŕt  -a -o prid. ( ) pog. skop: bil je zelo škrt
  3.      škŕt  medm. () posnema kratek, rezek glas pri drgnjenju, trenju: škrt, je naredilo v ključavnici in vrata so se odprla; škrt, škrt, se je ponoči slišalo s podstrešja / izrezovala je figurice iz kartona: škrt, škrt, škrt
  4.      škŕta  -e ž (ŕ) zastar. zareza: naslonil je škrto puščice na tetivo in sprožil ● zastar. pogledal je skozi ozko škrto špranjo
  5.      škŕtanje  -a s (ŕ) glagolnik od škrtati: škrtanje ključa, noža; škrtanje peska pod nogami / poslušati škrtanje miši / škrtanje fotografskega aparata
  6.      škrtáriti  -im nedov.) pog. skopariti: škrtariti z materialom
  7.      škŕtati  -am nedov. (ŕ) ob premikanju dajati kratke, rezke glasove: ključ škrta v ključavnici; pero, plug, žaga škrta; škarje škrtajo; ura škrta; brezoseb. v temi je škrtalo / pesek, sneg škrta pod škornji škriplje; suhe veje so škrtale pod nogami pokale // povzročati s čim take glasove: v spanju škrtati z zobmi / z nožem škrtati po kamnu; škrtati s peresom po papirju pisati s peresom, ki škrta / miš, podgana škrta ● ekspr. vozovi so počasi škrtali po cesti škrtajoč se premikali; škrtal je pri pijači skoparil; ekspr. novinarji so škrtali s fotografskimi aparati fotografirali; ekspr. razbojniki, je škrtal oče jezno govoril škrtáje: vrata so se škrtaje odprla škrtajóč -a -e: škrtajoč z zobmi, je odšel; škrtajoči zapahi
  8.      škŕtec  -tca m () nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec
  9.      škŕtež  -a m () ekspr. skopuh: nočejo se družiti s tistim škrtežem
  10.      škrtljáj  -a m () rahel škrt: tišino je prekinil komaj slišen škrtljaj
  11.      škrtljáti  -ám nedov.) narahlo škrtati: pesek škrtlja pod nogami / škrtljati z zobmi
  12.      škrtljàv  -áva -o prid. ( á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav
  13.      škŕtniti  -em dov.) ob premaknitvi dati kratek, rezek glas: ključ je škrtnil v ključavnici; kljuka, ura škrtne; petelin puške škrtne; stikalo je škrtnilo; vrata so škrtnila; brezoseb. v sobi je škrtnilo / kamen, pesek je škrtnil pod čevlji; suha vejica je škrtnila pod nogami počila // povzročiti s čim tak glas: škrtniti z zobmi
  14.      škŕtost  -i ž () pog. skopost: opravljajo ga zaradi njegove škrtosti
  15.      škrúpelj  -na in -plja [pǝl] m (ú) nav. mn., nižje pog. dvom, pomislek glede moralnosti svojega ravnanja; skrupul: imeti škrupeljne / to je naredil brez škrupeljnov ∙ nižje pog. taki ljudje nimajo škrupeljnov so brezvestni
  16.      škržát  -a m () žuželka toplih krajev, katere samec cvrči: škržat cvrči; petje škržatov; murni in škržati ♦ zool. rožni škržat majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva vrtnicam, Typhlocyba rosae
  17.      škržátji  -a -e prid. () nanašajoč se na škržate: škržatja krila / škržatje petje
  18.      škŕžek  -žka m () zool. sladkovodna školjka z močno lupino, znotraj pokrita z biserno matico, Unio: nabirati škržke / navadni, potočni škržek
  19.      škŕžen  -žna -o prid. () nanašajoč se na škrge: po škržni barvi ugotoviti, da so ribe sveže ♦ zool. škržni lističi, obloki; škržni poklopec; škržna raza ali škržna reža vsaka od petih odprtin pred prsnimi plavutmi, skozi katere odteka voda, ki obliva škrge; škržno ogrodje del okostja glave pri ribah, ki ga sestavlja pet škržnih oblokov
  20.      škržólica  -e ž (ọ̑) bot. pokončna ali plazeča se rastlina z navadno rumenimi cveti v koških, Hieracium: arnika in škržolica
  21.      škúna  -e ž (ū) navt. škuner: desno je jadrala škuna
  22.      škúner  -ja m (ú) navt. 1. navadno tekmovalna jadrnica z dvema jamboroma in trikotnimi jadri: kateri škuner bo prišel prvi na cilj 2. nekdaj večja tovorna jadrnica s tremi do sedmimi jambori: na škuner so nalagali les
  23.      škúra  -e ž (ū) nav. mn., nar. zahodno naoknica, oknica: priprte škure
  24.      škúrh  -a m () zool. velika močvirska ptica z dolgim, nekoliko upognjenim kljunom, Numenius: tam so gnezdili škurhi / veliki škurh
  25.      škvêr  -a m () žarg., navt. ladjedelnica: vzdolž obale so delovali trije škveri / popravljati čoln v škveru

   9.176 9.201 9.226 9.251 9.276 9.301 9.326 9.351 9.376 9.401  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA