Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
S (9.164-9.188) 
- škrátast -a -o prid. (á) ekspr. podoben škratu: prikazalo se je škratasto bitje / bil je škrataste postave ♪
- škrátec -tca m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: prikazal se mu je škratec; nagajiv kot škratec / gozdni škratec / brat je pravi škratec ◊ zool. rdeči škratec žuželka z enim parom rdeče-črnih kril, Pyrrhocoris apterus ♪
- škrátek -tka m (ȃ) ekspr. manjšalnica od škrat: v duplini je živel nagajiv škratek / ta naš škratek nas zmeraj spravi v dobro voljo ♪
- škrátelj -na tudi -tlja [tǝl] m (á) ekspr. škrat: škratelj jim je splašil konja; nagajiv škratelj / naš škratelj ima komaj štiri leta / črn je kot škratelj ♪
- škráteljc -a [tǝl] m (ȃ) škratek: v hišici so živeli škrateljci / ta naš škrateljc še ponoči ne da miru ♪
- škráteljček -čka [tǝl] m (ȃ) škratek: škrateljčki so radi pomagali dobrim ljudem; bila je majhna kot škrateljček / takega škrateljčka, kot si ti, bomo že ukrotili ♪
- škratíca tudi škrática -e ž (í; á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škrati in škratice ♪
- škrátji -a -e prid. (ȃ) nanašajoč se na škrate: škratje stopinje / škratje nagajivosti škratovske ♪
- škrátovka -e ž (á) v pravljicah zelo majhni deklici podobno bitje, navadno nagajivo: škratje in škratovke ♪
- škrátovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na škrate: škratovska kapica / škratovska nagajivost ♪
- škŕb -a -o prid. (ȓ ŕ) star. škrbast: škrba starka ♪
- škŕba -e ž (ŕ) 1. škrbina: izpuliti škrbo / jezik mu je uhajal v škrbo 2. slabš. škrbav človek, zlasti ženska: take škrbe še pogledam ne / kot psovka molči, škrba škrbasta ♪
- škŕbast -a -o prid. (ŕ) 1. ki je brez zoba, zob: škrbast človek; biti škrbast / ekspr. škrbaste grablje 2. poškodovan, okrušen: škrbast zob / ekspr. škrbast nož; škrbasta skleda oškrbljena ♪
- škŕbati -am tudi -ljem nedov. (ŕ r̄) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: veter in dež škrbata stare grajske zidove / čevelj je bil tak, kot bi ga miši škrbale ♪
- škŕbav -a -o prid. (ŕ) ki je brez zoba, zob: škrbav starec / škrbavi zobje poškodovani, okrušeni ♪
- škŕbavec -vca m (ŕ) ekspr. škrbav človek: če si ne boš popravljal zob, boš škrbavec ♪
- škŕbavka -e ž (ŕ) ekspr. škrbava ženska: zmerjali so jo s škrbavko ♪
- škŕbavost -i ž (ŕ) lastnost, stanje škrbavega človeka: zaradi škrbavosti se ne upa smejati ♪
- škŕbec -bca m (ȓ) ekspr. škrbav človek: dokler mi ne naredijo novega zoba, bom škrbec ♪
- škrbína -e ž (í) 1. zelo poškodovan, okrušen zob, navadno ostrih robov: škrbina me boli; zadaj ima samo še škrbine; izpuliti škrbino; rjava škrbina / ekspr. čeprav hodim k zobozdravniku, me škrbine še kar naprej bolijo zobje / pri smehu je kazala škrbine zob ∙ pog., ekspr. dati ga na škrbino piti alkoholno pijačo // takemu zobu podobna skala, vzpetina: splezati na škrbino; na škrbinah nad seboj so zagledali gamse / skalna škrbina // ekspr. kar je temu podobno sploh: od nekdaj mogočnega gradu je ostala samo škrbina 2. vrzel v zobovju: težko govori, ker mu jezik uhaja skozi škrbino // ekspr. vrzel sploh: hišo so podrli, ostala je nezazidana škrbina ♦ alp. oster, globoko zasekan presledek v grebenu 3. poškodba, zlasti na ostrih robovih česa: kosa, sekira ima škrbine ♪
- škrbínast -a -o prid. (í) poln škrbin: zapri svoja škrbinasta usta / škrbinast greben, rob ♪
- škrbínica -e ž (í) manjšalnica od škrbina: izruvati škrbinico / splezati na škrbinico ♪
- škrbínka -e ž (ȋ) bot. rastlina z velikimi listi in cveti v koških ter belim mlečkom v steblu, Sonchus: njivska škrbinka ♪
- škŕbiti -im, in škrbíti in škŕbiti -im nedov. (ŕ ȓ; ȋ ŕ) povzročati, da odpadajo majhni deli, navadno s površine česa: vlaga škrbi omet ● star. moral sem škrbiti svoje prihranke zmanjševati ♪
- škrbljáti -ám nedov. (á ȃ) škrebljati: miš škrblja pod podom / mačka škrblja s krempeljčki po vratih / po strehah škrblja dež ♪
9.039 9.064 9.089 9.114 9.139 9.164 9.189 9.214 9.239 9.264 
