Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (9.001-9.025)



  1.      šivíljski  -a -o prid. () nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka
  2.      šivíljstvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo
  3.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  4.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  5.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  6.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  7.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  8.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  9.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo
  10.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček
  11.      škáfec  -fca m () manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode
  12.      škáfek  -fka m () redko škafček, škafec
  13.      škáfen  -fna -o prid. () nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči
  14.      škáfič  -a m () redko škafček, škafec
  15.      škáfnica  -e ž () etn. 1. zidna vdolbina ali polica v hiši za navadno dva škafa z vodo: postaviti škaf v škafnico 2. drog za nošenje škafa: vtaknil je škafnico skozi ušesa in odnesla sta vodo v hlev
  16.      škáfoma  prisl. (ā) redko v škafu, s škafom: škafoma nositi vodo / dež je škafoma lil zelo
  17.      škáfov  -a -o prid. (á) nanašajoč se na škaf: škafovo dno / delati škafove doge
  18.      škája  -e ž (ā) teh. oksidna plast na kovini, ki nastane ob žarjenju pri visoki temperaturi: s škajo prekrita kovina / ob nakovalu je bilo veliko škaje okujine
  19.      škakljáti  -ám nedov.) zastar. ščegetati, žgečkati: škakljati koga pod pazduho
  20.      škalír  -ja m () nar. zahodno voz z ravno nakladalno ploskvijo; dira: voziti s škalirjem
  21.      škámelj  -mlja m (á) nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj
  22.      škàmp  škámpa m ( á) zool. večji morski rak svetlo rožnate barve z okusnim mesom, Nephrops norvegicus: jastogi, rarogi in škampi / jesti škampe
  23.      škandál  -a m () 1. nemoralno, nečastno dejanje, ravnanje, ki vzbuja ogorčenje, zgražanje javnosti: narediti, preprečiti škandal; urediti zadevo brez škandala; biti zapleten v škandal / ne delaj mi škandala, brž odidi / gospodarski, ljubezenski, politični škandal // ekspr., v povedni rabi kar vzbuja ogorčenje, zgražanje zaradi nedopustnosti, zelo slabe kakovosti: tako slab prevod je pravi škandal / da tega ne veš, je škandal sramota 2. v medmetni rabi izraža ogorčenje, zgražanje; sramota: škandal, še zdaj niso končali del; pijan je prišel v službo. Škandal
  24.      škandálček  -čka m () ekspr. manjšalnica od škandal: ta časopis rad piše o škandalih in škandalčkih / privoščiti si ljubezenski škandalček
  25.      škandálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na škandal: škandalna časopisna kronika / škandalno dejanje škandalozno

   8.876 8.901 8.926 8.951 8.976 9.001 9.026 9.051 9.076 9.101  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA