Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

S (8.989-9.013)



  1.      šivánka  -e ž () podolgovat, tanjši, na enem koncu ošiljen predmet za šivanje: potegniti, zabosti šivanko; konica, uho šivanke; šivanke in bucike / vdeti nit v šivanko v uho šivanke; blazinica za šivanke ∙ šalj. poprijeti se šivanke postati krojač; ekspr. iskati šivanko v senu početi kaj, kar nima možnosti, da bi bilo uspešno; ekspr. sedeti (kakor) na šivankah biti zelo nestrpen, nemiren; ekspr. preživljati se s šivanko šivanjem; ekspr. nastala je taka tišina, da bi slišali šivanko pasti zelo velika; iščejo ga kot šivanko zelo, intenzivno
  2.      šivánkar  -ja m () slabš. krojač: ne bi se ji bilo treba obesiti na tega šivankarja
  3.      šivánkarica  -e ž () slabš. šivilja: šivankarice že ne bo jemal za ženo
  4.      šivánkarstvo  -a s () slabš. krojaštvo ali šiviljstvo: ukvarjati se s šivankarstvom
  5.      šivánkast  -a -o prid. () podoben šivanki: šivankasta oblika / ekspr. dekle s šivankastimi nogami zelo tankimi
  6.      šivánkin  -a -o prid. () nanašajoč se na šivanko: šivankina konica; šivankino uho / šivankin vbod ∙ ekspr. iti skozi šivankino uho napraviti kaj težko uresničljivega
  7.      šivár  -ja m (á) star. krojač: šivar mu je delal obleko
  8.      šiváriti  -im nedov.) star. šivati: vse zimske večere je šivaril / hči šivari v mestu
  9.      šívast  -a -o prid. () podoben šivu: šivasta črta
  10.      šívati  -am nedov., tudi šivájte; šívala in šivála (í) 1. z uporabo šivanke in niti združevati dele blaga, usnja: šivati s črno, svileno nitjo; šivati v ravni črti / ročno, strojno šivati // med. z uporabo posebne šivanke in niti združevati dele telesnega tkiva: šivati rano; šivati raztrgano ustnico; šivati žile ob srcu / ponesrečenca so morali šivati 2. s šivanjem izdelovati: šivati bluzo, gumbnico; iz kozje kože šiva torbice; dala si je šivati obleko / šivati gumbe s šivanjem pritrjevati // ukvarjati se, navadno poklicno, s šivanjem: že petnajst let šiva / hodi šivat na dom ● ekspr. dež še šiva enakomerno, gosto pada; star. v križu ga šiva zbada, boli šiváje star.: poslušala ga je, vztrajno šivaje pri oknu šívan -a -o: šivani robovi; šivane čipke ♦ obrt. šivana obutev obutev, pri kateri je podplat pritrjen s šivanjem
  11.      šíven  -vna -o prid. () nanašajoč se na šiv: šivni rob / šivno mesto
  12.      šivílja  -e ž (í) ženska, ki se poklicno ukvarja s krojenjem in šivanjemn zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: izučila se je za šiviljo / krilo ima pri šivilji / strojna šivilja strojna šivalka
  13.      šivíljski  -a -o prid. () nanašajoč se na šivilje ali šiviljstvo: šiviljska delavnica / šiviljska obrt / šiviljska vajenka
  14.      šivíljstvo  -a s () obrt za krojenje in šivanje zlasti ženskih oblačil iz lahkih tkanin: učiti se šiviljstva; krojaštvo in šiviljstvo
  15.      šjór  -a m (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospod: šjor Marko / sovražijo ga vsi ti bankirji, šjori, kapitalisti
  16.      šjóra  -e ž (ọ̑) pog., navadno pristavek k imenu, v italijanskem, dalmatinskem, istrskem okolju gospa: šjora Antonija
  17.      škadrón  -a m (ọ̑) star. eskadron: škadron je odjahal v boj / konjeniški škadron
  18.      škàf  škáfa m ( á) 1. manjša, nizka, navadno lesena posoda z dvema ušesoma: škaf se je razsušil; stresti, zliti kaj iz škafa; nositi vodo v škafu / škaf za pomije // s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: nekaj škafov vode je še v vodnjaku / nabrati deset škafov hmelja // pog. vsebina škafa: vol je izpil dva škafa 2. nar. prostorninska mera, navadno za žito, od 30 do 60 litrov: pridelati dvajset škafov pšenice ● ekspr. prelili so cele škafe črnila, preden se je stvar uresničila veliko so pisali; lije kakor iz škafa zelo
  19.      škáfar  -ja m () izdelovalec škafov, kadi, čebrov: škafarji in sodarji
  20.      škáfarski  -a -o prid. () nanašajoč se na škafarje ali škafarstvo: škafarska obrt / škafarski delavec
  21.      škáfarstvo  -a s () škafarska obrt: škafarstvo in sodarstvo
  22.      škáfček  -čka m () manjšalnica od škaf: deklica je s škafčkom nosila vodo / škafček žita / majhen škafček
  23.      škáfec  -fca m () manjšalnica od škaf: nesti škafec na glavi / škafec vode
  24.      škáfek  -fka m () redko škafček, škafec
  25.      škáfen  -fna -o prid. () nanašajoč se na škaf: škafno dno / škafni obroči

   8.864 8.889 8.914 8.939 8.964 8.989 9.014 9.039 9.064 9.089  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA